IZREK
I. Tožbi se ugodi, sklep Upravne enote Radovljica, št. 352-165/2016-6 z dne 14. 4. 2017, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
JEDRO
Kot izhaja že iz samega besedila 19. člena ZJC-B, je v tej določbi urejen poseben postopek razlastitve, katerega namen je uskladitev dejanskega stanja s pravnim (kot pravilno opozarja tudi tožnica), in se obstoj javne koristi predpostavlja, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC. Če pa je temu tako, potem to pomeni, da je treba v primerih, kot je obravnavani, ko je tožnica kot razlastitvena upravičenka že pridobila v svojo last nepremičnine, ki so sestavljale javno cesto in so postale javno dobro, vendar je na njih še vedno vpisana stvarna služnost v korist tretje osebe, zahtevo za ukinitev takšne služnosti, ob smiselni uporabi te določbe, vsebinsko obravnavati. Namreč tudi stvarna pravica pomeni uresničevanje pravice do zasebne lastnine, zato je treba obravnavani položaj, ko obstoj javne ceste dejansko onemogoča izvrševanje take pravice, obravnavati enako, kot obstoj javne ceste na zemljišču v zasebni lasti. Tudi v tem primeru je prišlo do posega v zasebno lastnino, ne da bi nosilec te pravice za to prejel kakšno plačilo oziroma odškodnino. Glede na to je položaj, na katerega se nanaša ta zahteva, najmanj nezakonit, v nasprotju s citiranimi določbami ZCes-1, tožnica pa ima zakonsko obveznost, da ga uredi. Zato je ureditev iz 19. člena ZJC-B mogoče uporabiti ne samo za odločanje o lastninski pravici, temveč tudi za odločanje o iz lastninske pravice izpeljanih stvarnih pravicah.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.