Pravilnik o policijskih pooblastilih

2415. Pravilnik o policijskih pooblastilih

Na podlagi 29. člena zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98) izdaja minister za notranje zadeve

P R A V I L N I K
o policijskih pooblastilih

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik opredeljuje način izvajanja in razčlenjuje uporabo posameznih policijskih pooblastil, ki so določena v zakonu o policiji in drugih zakonih, če drugi zakoni opredeljujejo istovrstna pooblastila.

2. člen

Policijska pooblastila so z zakonom določeni ukrepi, ki policistom omogočajo opravljanje njihovih nalog.

3. člen

Posamezno policijsko pooblastilo se sme uporabiti samo ob pogojih, določenih v zakonu, in na način, ki ga določa zakon, ta pravilnik ali drug podzakonski akt, ki se nanaša na uporabo policijskih pooblastil.

4. člen

Izvrševanje policijskih pooblastil ne sme povzročiti škode, ki ni v sorazmerju z njihovim namenom in zastavljenimi cilji njihove uporabe.

Policisti morajo uporabiti tisto pooblastilo, ki posameznika in javnost najmanj prizadene.

5. člen

Prisilna sredstva je dopustno uporabljati samo tako dolgo, dokler njihov namen še ni dosežen ali dokler se ne izkaže, da namena ne bo mogoče doseči.

Če je pri izvrševanju policijskih nalog v določenem primeru možno uporabiti več prisilnih sredstev hkrati, morajo policisti uporabiti milejše.

Hujše prisilno sredstvo se sme uporabiti le, če je bila uporaba milejšega prisilnega sredstva neuspešna ali če zaradi okoliščin in razlogov za varnost življenja, osebno varnost in premoženje ljudi ni bila mogoča.

6. člen

Policijsko pooblastilo se izvede strokovno in odločno, vendar obzirno, tako da brez potrebe ne prizadene osebnega dostojanstva oseb v postopku.

Pri izvajanju policijskih pooblastil ne sme biti nihče podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju.

7. člen

V postopkih z otroki ali mladoletniki morajo policisti ravnati še zlasti obzirno. Upoštevati morajo njihovo osebnost, občutljivost in morebitne druge lastnosti, ki jih je mogoče opaziti.

Pojma otrok in mladoletnik po tem pravilniku se uporabljata v kazenskopravnem pomenu.

8. člen

Policijsko pooblastilo se izvede tako, da se ne ogroža življenja in varnosti oseb, ki niso v postopku, da se teh oseb po nepotrebnem ne vznemirja in se jim ne nalaga nepotrebnih obveznosti.

9. člen

Policisti morajo pri uporabi policijskih pooblastil upoštevati načelo izvzetosti (imunitete) določenih oseb od določenih uradnih dejanj.

10. člen

Policisti morajo prenehati z izvajanjem policijskega pooblastila takoj, ko prenehajo razlogi za njegovo uporabo.

11. člen

Policist je dolžan povedati svoj priimek in naziv enote, ki ji pripada, če oseba, zoper katero se uporabi policijsko pooblastilo, to zahteva in če to ne ovira izvršitve naloge.

12. člen

O uporabi policijskega pooblastila mora policist poročati v poročilu o opravljenem delu, če svojega dela ne beleži v poročilu, pa v uradnem zaznamku, razen, če zakon ali ta pravilnik ne predpisujeta drugačne oblike dokumentiranja.

13. člen

Pri opravljanju nalog smejo policisti na podlagi zakona:

-

opozarjati,

-

ukazovati,

-

ugotavljati identiteto in izvajati identifikacijske postopke,

-

varnostno preverjati osebe,

-

vabiti,

-

opraviti varnostni pregled,

-

prepovedati gibanje,

-

opraviti protiteroristični pregled prostorov, objektov, naprav in območij,

-

prijeti in privesti osebo,

-

pridržati osebo,

-

odrediti strožji policijski nadzor,

-

zaseči predmete,

-

vstopiti v tuje stanovanje in tuje prostore,

-

uporabiti najbližje dosegljiva prevozna in komunikacijska sredstva,

-

uporabiti tajne policijske ukrepe,

-

uporabiti prisilna sredstva,

-

preverjati zastavo plovila,

-

ustaviti, pregledati in preiskati plovilo,

-

pregledati listine plovila, članov posadke in potnikov,

-

zasledovati, zajeti in odpeljati plovilo k pristojnemu organu,

-

uporabiti druga pooblastila, določena v zakonih.

II. SPLOŠNA POLICIJSKA POOBLASTILA

1. Opozorilo

14. člen

Policisti opozarjajo ustno, pisno ali s primernimi sredstvi, lahko tudi preko javnih občil.

15. člen

Opozorila morajo biti jasna in kratka ter nedvoumno izražena. Vsebovati morajo navedbo okoliščin ali ravnanj, ki ogrožajo življenje ljudi, njihovo osebno varnost ali premoženje, ali predstavljajo splošno nevarnost.

16. člen

Kadar gre za državne organe, gospodarske družbe, organe, organizacije in samoupravne lokalne skupnosti, policisti opozarjajo odgovorno osebo ali zaposleno osebo, ki je tedaj prisotna.

2. Ukaz

17. člen

Policisti ukazujejo posameznikom.

Policisti ukazujejo tudi državnim organom, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom – posameznikom, organom, organizacijam in skupnostim.

V primerih iz prejšnjega odstavka se ukazi dajejo odgovorni osebi ali zaposleni osebi, ki je tedaj prisotna.

18. člen

Ukaz mora vsebovati, kaj mora kdo storiti ali opustiti in kateri ukrepi bodo uporabljeni zoper tistega, ki se ne bo ravnal po ukazu.

Ukazi se dajejo praviloma neposredno in ustno, po potrebi pa tudi pisno ali preko javnih občil.

19. člen

Če se oseba, ki ji je policist ukazal izvajanje ali opustitev določenih ukrepov ali dejavnosti, iz neupravičenih razlogov ne ravna po policistovem ukazu in zaradi tega zakonite naloge ni mogoče opraviti, sme policist zoper tako osebo uporabiti prisilna sredstva.

Če odgovorna oseba ali zaposlena oseba ne izvrši ukaza, policist ukrepa v skladu z zakonskimi pooblastili, da zagotovi izvedbo ukaza. O tem obvesti nadrejeno odgovorno osebo ali drug odgovoren organ.

3. Ugotavljanje identitete in identifikacijski postopek

20. člen

O upravičenosti zahteve za ugotavljanje identitete in posredovanje podatkov uradnim osebam državnih organov in drugih subjektov z javnimi pooblastili odloča policist.

21. člen

Na upravičeno zahtevo druge osebe sme policist ugotavljati identiteto določene osebe, če je očitno, da je uveljavljanje pravice druge osebe odvisno od ugotovljene identitete določene osebe.

22. člen

Policist ugotavlja identiteto tako, da od osebe zahteva, da mu izroči na vpogled osebno izkaznico ali drugo veljavno javno listino, opremljeno s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, na podlagi katere lahko ugotovi njeno identiteto.

Policist je dolžan obrazložiti razloge za ugotavljanje identitete, če oseba to zahteva.

23. člen

Tujci dokazujejo svojo identiteto s tujo potno listino (s tujo osebno izkaznico, s tujim potnim listom, s potnim listom za tujca, s potnim listom za begunca, z dovoljenjem za vstop in osebno listino, na podlagi katere je bilo dovoljenje izdano, z osebno izkaznico za tujca) ali z drugo javno listino, opremljeno s fotografijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti njegovo istovetnost.

24. člen

Če oseba, katere identiteto policist ugotavlja, pri sebi nima listine iz 22. oziroma 23. člena tega pravilnika, policist, če okoliščine to dopuščajo, ugotavlja njeno identiteto po obstoječih evidencah ali s pomočjo drugih oseb, katerih identiteta je ugotovljena. Policist si lahko pomaga tudi z drugimi listinami, ki vsebujejo podatke o osebi, katere identiteto ugotavlja.

Če policist ne more ugotoviti identitete osebe na način kot določa prejšnji odstavek, oseba katere identiteto policist ugotavlja, pa prebiva v bližini, lahko policist preveri njeno identiteto na njenem domu.

25. člen

Če policist ne more na drug način ugotoviti identitete osebe, jo privede v policijske prostore in opravi identifikacijski postopek, tako da v skladu z določili zakona osebi odvzame prstne odtise, jo fotografira in zabeleži njen osebni opis. Fotografija in osebni opis se lahko tudi objavita.

4. Vabljenje

26. člen

Policisti lahko v skladu z določili zakona, pisno ali ustno vabijo v uradne prostore osebe, ki bi lahko dale koristne podatke za izvrševanje nalog, določenih z zakonom.

27. člen

Pisno vabilo mora vsebovati ime in priimek, rojstne podatke ter kraj prebivanja vabljene osebe, čas, kraj in razlog, zaradi katerega je oseba vabljena, v kakšni vlogi je vabljena ter opozorilo, da bo prisilno privedena, če se vabilu ne bo odzvala.

Pri določanju datuma, časa in kraja morajo policisti paziti, da vabljena oseba zaradi tega ne bo imela nepotrebnih težav.

28. člen

Če policist vabi mladoletnika, mora o tem obvestiti tudi njegove starše oziroma zakonitega zastopnika.

Otroka ali osebo, za katero policist ugotovi, da ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, sme policist vabiti le preko staršev oziroma zakonitega zastopnika.

Če policist ugotovi, da bi bilo vabljenje iz prvega in drugega odstavka v nasprotju s pravico ali interesom vabljene osebe, opravi vabljenje z vednostjo pristojnega organa socialnega varstva.

29. člen

Če je potrebno podatke ali obvestila, ki naj bi jih dala oseba, pridobiti nujno in takoj, lahko policist osebo vabi tudi ustno. Ob tem ji mora sporočiti razlog, zaradi katerega je vabljena, jo opozoriti na možnost prisilne privedbe in ji hkrati sporočiti razlog, zaradi katerega je vabljena na tak način. Tako vabljeno osebo lahko policist ob njenem soglasju sam pripelje na kraj, kamor je vabljena.

Kadar je oseba vabljena ustno, mora policist to zabeležiti v uradnem zaznamku.

30. člen

Če je bila oseba pravilno pisno ali ustno vabljena in opozorjena na možnost prisilne privedbe, pa se brez upravičenega razloga vabilu ni odzvala, jo lahko policisti prisilno privedejo.

5. Varnostni pregled

31. člen

Varnostni pregled osebe opravi policist tako, da z rokami pretipa površino njenih oblačil.

Policist lahko opravi tudi varnostni pregled stvari in prevoznega sredstva, ki so v neposredni bližini in pod nadzorom osebe, katero varnostno pregleduje.

Če policist pri varnostnem pregledu otipa oziroma najde orožje ali drug nevaren predmet, ga zaseže.

32. člen

Pri opravljanju varnostnega pregleda se lahko policisti poslužujejo tudi tehničnih sredstev in službenih psov.

33. člen

Če policist med varnostnim pregledom najde predmete, ki se smejo odvzeti po kazenskem zakoniku, ali predmete, ki utegnejo biti pomembni za kazenski postopek ali postopek o prekršku, policist po opravljenem varnostnem pregledu nadaljuje postopek po določilih zakona o kazenskem postopku ali zakona o prekrških.

34. člen

Varnostni pregled osebe praviloma opravlja oseba istega spola, razen kadar varnostnega pregleda ni mogoče odložiti.

35. člen

Določila o načinu izvajanja varnostnega pregleda osebe in njenih stvari se smiselno uporabljajo tudi v primeru, kadar policisti ukrepajo po določilih tretjega odstavka 10. člena zakona o začasnem zatočišču (Uradni list RS, št. 20/97).

6. Prepoved gibanja

36. člen

Policisti smejo v skladu z zakonom, izprazniti določeno območje ali določen objekt, prepovedati dostop, ga pregledati in omejiti gibanje v njegovi neposredni bližini, če je mogoče pričakovati, da bo ali je že prišlo do ogrožanja življenja ali osebne varnosti ljudi ali do ogrožanja premoženja večje vrednosti.

Na način iz prejšnjega odstavka, smejo policisti ukrepati tudi iz razlogov zagotavljanja varnosti določenih oseb ali objektov.

37. člen

Ukrepe iz prejšnjega člena morajo policisti na primeren način objaviti.

Ukrepi smejo trajati le toliko časa, da se odvrne nevarnost oziroma ogrožanje.

38. člen

Pri izvajanju ukrepov iz 36. člena tega pravilnika smejo policisti uporabiti tudi primerna sredstva za označitev določenega območja ali objekta, kjer je gibanje omejeno ali dostop prepovedan.

7. Protiteroristični pregled prostorov, objektov, naprav, prevoznih sredstev in območij

39. člen

Protiteroristični pregled je iskanje, identificiranje, preučevanje, onesposabljanje in odstranjevanje naprav in sredstev, ki v zakonsko določenih primerih ogrožajo ali bi lahko ogrozile varnost ljudi in premoženja, varnost določenih oseb, objektov in tajnih podatkov ali varnost javnih shodov in prireditev. Obsega protibombni, kemijski, bakteriološki, radiološki in protiprisluškovalni pregled.

40. člen

Policisti lahko pri opravljanju protiterorističnega pregleda zahtevajo:

-

sodelovanje osebe, pristojne za infrastrukturo pregledovanega prostora, objekta oziroma območja (energetska, informacijska, telekomunikacijska infrastruktura, sistemi požarnega in protivlomnega varovanja, klimatski sistemi, ogrevalna in prezračevalna napeljava, ipd.),

-

odstranitev določenih naprav iz prostorov, objektov, območij in prevoznih sredstev, izključitev določenih sistemov ter kontrolo dostopa ljudi do preiskovanih prostorov, objektov, prevoznih sredstev in območij.

41. člen

Med posebno nevarna sredstva ali naprave iz tretjega odstavka 40. člena zakona o policiji sodijo: eksplozivna, zažigalna, toksična, radioaktivna in druga sredstva oziroma naprave, namenjene za napad na življenje in zdravje ljudi, na premoženje ali za razvrednotenje okolja.

42. člen

Najdene naprave in sredstva iz 39. in 41. člena tega pravilnika policisti identificirajo, nevtralizirajo in odstranijo, če ni druge možnosti pa tudi uničijo na kraju najdbe.

43. člen

O opravljenem protiterorističnem pregledu se napiše poročilo ali zapisnik.

8. Prijetje

44. člen

Policist mora ugotoviti identiteto osebe, ki jo namerava prijeti. Če policist med postopkom ugotovi, da ni razlogov za prijetje ali drug zakonit ukrep, mora s postopkom takoj prenehati in osebi dovoliti, da neovirano odide.

45. člen

Ob prijetju mora policist osebo v njenem materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, obvestiti o razlogih prijetja in jo opozoriti na posledice, če se bo upirala ali poskušala pobegniti.

46. člen

Policist prijeto osebo varnostno pregleda, da ugotovi, ali je oborožena in ali ima pri sebi ali s sabo druge nevarne predmete za napad ali samopoškodovanje.

47. člen

Kadar je za preprečitev neposrednega ogrožanja varnosti ljudi in premoženja ali iz drugih razlogov prijetje nujno potrebno izvesti previdno in brez odlašanja, smejo policisti prijetje in varnostni pregled osebe opraviti takoj ter šele nato preveriti njeno identiteto in jo obvestiti o razlogih prijetja.

48. člen

Osebo, ki ji je policist s prijetjem odvzel prostost kot osumljencu po določilih zakona o kazenskem postopku ali zaradi izvršitve pridržanja po določilih zakona o prekrških ali zakona o policiji, mora policist takoj, v njenem materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, poučiti, da ni dolžna ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere, in da je policist na njeno zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti njene najbližje.

Obvestilo se glasi:

»Odvzeta vam je prostost. Niste dolžni ničesar izjaviti. Imate pravico do odvetnika. Na vašo zahtevo bomo o odvzemu prostosti obvestili vaše najbližje.«.

Če je oseba iz prvega odstavka tega člena tujec, jo mora policist v njenem materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, poučiti tudi o tem, da je policist na njeno zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti diplomatsko-konzularno predstavništvo države, katere državljan je.

49. člen

Pravica do molka, do zagovornika, obveščanja bližnjih in do obveščanja diplomatsko-konzularnega predstavništva ima oseba iz prejšnjega člena skozi celoten postopek odvzema prostosti oziroma pridržanja. Osebo pri uveljavljanju teh pravic v ničemer ne zavezuje njena morebitna predhodna odločitev, da se jim odpoveduje, in ne čas, ko je bila o njih obveščena.

Če oseba uveljavlja pravico do zagovornika do obveščanja bližnjih ali do obveščanja diplomatsko-konzularnega predstavništva, to opravi policist.

Če oseba uveljavlja pravico do obveščanja diplomatsko-konzularnega predstavništva in gre za državljana države, ki v Republiki Sloveniji nima diplomatsko-konzularnega predstavništva, opravi policist obveščanje preko Ministrstva za zunanje zadeve.

Do prihoda zagovornika mora policist odložiti vsa nadaljnja dejanja, vendar najdlje za dve uri od tedaj, ko je bila osebi dana možnost, da obvesti zagovornika, razen če bi odlaganje onemogočilo ali otežilo izvršitev naloge ali bi bilo nevarno odlašati.

Policist je dolžan zagovorniku omogočiti neoviran stik in pogovor s prijeto osebo. Zaupnega pogovora med zagovornikom in prijeto osebo, policist, na njuno zahtevo, ne sme poslušati, lahko pa ju vizualno nadzira.

50. člen

Če je prijeta oseba otrok, mladoletnik ali oseba, za katero policist ugotovi, da ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, mora policist obvestiti njene starše oziroma zakonitega zastopnika.

Če policist ugotovi, da bi bilo obveščanje iz prejšnjega odstavka v nasprotju s pravico ali interesom prijete osebe, obveščanja ne opravi. V tem primeru o prijetju obvesti organ socialnega varstva.

51. člen

O prijetju osebe, za katero je razpisano iskanje ali tiralica, obvesti policist organ, ki je iskanje oziroma tiralico razpisal.

O prijetju osebe, ki je na begu iz zavoda za prestajanje zaporne kazni, obvesti policist zavod, iz katerega je oseba pobegnila.

52. člen

Osebe, ki uživa diplomatsko imuniteto in se nanjo sklicuje, policist ne sme prijeti.

Osebe, ki uživajo konzularno imuniteto in se nanjo sklicujejo, smejo policisti prijeti samo na podlagi odredbe sodišča.

53. člen

Če je prijeta oseba, ki uživa poslansko imuniteto in se nanjo sklicuje, zalotena pri storitvi kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora policist o prijetju takoj obvestiti pristojnega državnega tožilca.

54. člen

Če je prijeta vojaška oseba je treba skladno z določili zakona o tem takoj obvestiti vojaško policijo.

55. člen

O vsakem prijetju mora policist sestaviti uradni zaznamek o prijetju, v katerem navede osebne podatke prijete osebe, zakonske razloge za prijetje, kraj, datum, uro in minuto prijetja ter kakšen je bil nadaljnji postopek z njo.

Uradni zaznamek vsebuje podatke o pravicah, s katerimi je policist seznanil prijeto osebo, in podatke o njihovem zagotavljanju.

Uradni zaznamek vsebuje tudi podatke o izvedbi varnostnega pregleda ter o začasno zaseženih ali zadržanih predmetih ter čas zasega in čas vrnitve začasno zadržanih predmetov.

9. Privedba

56. člen

Privedba je ukrep, s katerim policisti neposredno na podlagi zakona ali pisne odredbe pristojnega organa privedejo določeno osebo v uradne prostore policije, v prostore drugega organa ali na določen kraj.

57. člen

Policist izroči osebi, za katero je privedba odrejena, pisno odredbo o privedbi in ji ukaže, da naj gre z njim. Ob tem jo opozori, da bo uporabil prisilna sredstva, če se bo upirala ali poskušala pobegniti. Če se oseba kljub opozorilu upira privedbi, jo policist privede prisilno.

58. člen

Policist se mora ravnati po odredbi za privedbo, ki določa, kdaj in kateremu organu oziroma uradni osebi je treba privesti osebo.

Policist mora glede časa začetka izvajanja odredbe za privedbo upoštevati vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na uspešno izvedbo privedbe, pri čemer od začetka izvajanja privedbe do izročitve osebe pristojnemu organu oziroma uradni osebi ne sme preteči več kot 6 ur.

Kadar policist ugotovi, da se oseba, na katero se odredba o privedbi nanaša, skriva ali kako drugače izmika privedbi, obvesti o tem organ, ki je privedbo odredil.

59. člen