TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe (zavrnilni in stroškovni izrek) spremeni tako, da se glasi:

"Toženka je dolžna v roku 15 dni obračunati tožnici nadomestilo plače za čas od dneva nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi do 31. 12. 2019 v bruto znesku 2.083,88 EUR mesečno in za čas od 1. 1. 2020 do 23. 6. 2020 v bruto znesku 2.054,39 EUR mesečno, odvesti davke in prispevke in ji izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. v mesecu za pretekli mesec do plačila.

Toženka krije sama svoje stroške postopka, tožnici pa je dolžna povrniti stroške postopka v znesku 755,89 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila."

II. Toženka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, tožnici pa je dolžna povrniti pritožbene stroške v znesku 186,66 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila.

Tudi je načeloma zmotno stališče, da se lahko delavcu, ki mu delodajalec ne zagotovi dela, plača enostavno zniža oziroma v konkretnem primeru več kot razpolovi. Delodajalec ima za zmanjšani obseg dela predvidene druge institute (npr. odpoved), česar se je toženka (četudi ne povsem pravilno, kar je vplivalo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi) nenazadnje tudi poslužila. Zato je ključno dejstvo spora v tem, da je bila ustno dogovorjena višja plača, kar je bistveno za odločitev o zahtevku.