TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se kot neutemeljena zavrne.

Dopolnitev izreka sporne odločbe tožene stranke s strani drugostopenjskega organa ni tak poseg, ki bi pomenil glede na to, da se je zoper prvostopenjsko odločitev pritožil samo sedanji revident, reformatio in peus. Odločitev, da se odločba prvostopenjskega organa odpravi, bi brez dodatnih določb imelo za revidenta bistveno bolj neugodne posledice, kot jih ima zaradi dopolnitve izreka. Odprava odločbe namreč vedno deluje retroaktivno (ex tunc), to je nazaj od dneva, s katerim je pravno učinkovala. Zaradi tega se odpravijo pravne posledice, ki so iz take odločbe nastale, to pa teoretično lahko pomeni tudi vrnitev vseh že prejetih izplačil, saj se z odpravo odločbe vzpostavlja pravno stanje, ki je bilo pred izdajo take odločbe. Zato je drugostopenjski organ izrek dopolnil s tem, da je zahtevek potem, ko je bila obnova dovoljena, zavrnil, glede učinkovanja in pravnih posledic nove odločitve pa pravilno uporabil določbo prvega odstavka 271. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem tudi odločba izdana v obnovi postopka učinkuje v primeru uvedbe obnove po uradni dolžnosti od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe. Zato o spremembi v škodo pritožnika v tem primeru ni mogoče govoriti.