TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornika obdolženega B.D. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se obdolženi B.D. (osebni podatki v sodbi sodišča prve stopnje) po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

o p r o s t i o b t o ž b e ,

da je kot direktor družbe družbe E.T. d.o.o., pri opravljanju gospodarske dejavnosti, med izvajanjem posla, v obdobju med decembrom 2012 do vsaj julija 2016, na P., B. in L.i, preslepil direktorja družbe M. d.o.o., L.N.G., s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, zaradi neizpolnitve obveznosti pa je družbi E.T. d.o.o. na škodo družbe M. d.o.o. pridobil veliko premoženjsko korist v višini 52.988,40 EUR, s tem, da se je najprej s predstavnico gospodarske družbe M. d.o.o. dogovoril za posel, katerega je s podpisom kupoprodajne pogodbe št. 1/12 in cenika z dogovorjenimi cenami vina, dne 9.2.2012 odobril tudi direktor G., nato pa v mesecu decembru 2012, ter januarju in aprilu 2013, izvedel naročila vina, nakar pa izdanih računov družbe M. d.o.o., št. 1362 z dne 28.12.2012, št. 1369 z dne 28.12.2012 ter št. 1082 z dne 29.4.2013, v skupni višini 52.988,40 EUR, ob zapadlosti, kljub temu, da mu je bilo naročeno blago v celoti dostavljeno, ni poravnal, niti tega ni storil kasneje, ampak je G. s številnimi obljubami, da bo dolg plačal preslepil, da ta plačila kljub zapadlosti ni takoj terjal, saj se mu je predstavljal kot resen in pošten poslovnež in mu ob tem navajal, da ima v Š. 10.000.000,00 švicarskih frankov, kar je G. štel kot garancijo, da bo zagotovo prišel do poplačila, nato pa G., v mesecu septembru 2014 z novo obljubo, da bo naročeno in prejeto blago v celoti in takoj poravnano, če mu bo odobren popust, preslepil, da mu je G. dejansko odobril popust v višini 12.386,90 EUR in mu zato izdal dobropis v navedeni višini, vendar tudi tako, s preslepitvijo znižanega dolga, ni poravnal, niti tega ni storil kasneje, kljub temu, da je 19.12.2014 podpisal in s tem potrdil izpis vseh odprtih postavk, nato pa z osebnimi obljubami, kot tudi z obljubami plačila po telefonu, nadaljeval vse do julija 2016, ko se je nehal odzivati na klice G. in postal zanj tudi sicer nedosegljiv, s tem pa družbi E.T. d.o.o. na škodo družbe M. d.o.o.. pridobil veliko premoženjsko korist v višini 52.988,40 EUR,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena Kazenskega zakonika.

II. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, na prvi in drugi stopnji proračun.

III. Po tretjem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku se oškodovana družba M. d.o.o., s premoženjskopravnim zahtevkom v znesku 52.988,40 EUR in zakonskimi zamudnimi obrestmi napoti na pravdo.

Iz povzetega opisa dejanja v izreku izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi bile obdolženčeve navedbe o tem, da je pošten in resen poslovnež, ki ima določena denarna sredstva v tujini, lažne, niti se mu ne očita, kakršno koli drugo ravnanje oziroma zatrjevanje neresničnih dejstev ali zamolčanje relevantnih dejstev, ki bi pri predstavnici ali direktorju oškodovane družbe (že med izvajanjem posla kot se mu očita) ustvarilo zmoto o namenu obdolženca. Opisane obljube o plačilu, tudi po odobrenem popustu dolgovanega zneska, so zato povsem običajne okoliščine vsakega gospodarskega posla in pomenijo opis zgolj povsem običajnega civilnega razmerja, ki nima znakov očitanega kaznivega dejanja. Predvsem pa, kar je po presoji višjega sodišča bistveno poudariti, opisane obljube obdolženca se nanašajo na čas po zapadlosti terjatve, torej po tem, ko bi (oškodovana) družba svojo terjatev iz tega posla že lahko iztoževala pred sodiščem. Izvajanje pogodbe ali posla pri opravljanju gospodarske dejavnosti v smislu prvega odstavka 228. člena KZ-1, je namreč v skladu z načelom zakonitosti in načelom določnosti, končano že z zapadlostjo terjatve oziroma računov oškodovane družbe. Že Vrhovno sodišče Republike Slovenije je poudarilo, da je preslepitev v pomenu zakonskega znaka po prvem odstavku 228. člena KZ-1 mogoča v tistem obdobju, ko bi konkretna obveznost storilca tega dejanja morala biti izpolnjena, torej pred zapadlostjo posameznega izdanega računa oškodovane družbe. Navedena razlaga Vrhovnega sodišča namreč po presoji višjega sodišča pomeni, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije z zapadlostjo posameznega računa oziroma terjatve oškodovanca že dokončano, morebitno neplačilo oziroma kasnejša izterjava terjatve v ločenem sodnem postopku pa ne more več pomeniti izvrševanja kaznivega dejanja med izvajanjem posla.