TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijani pravnomočni sklep se glede obdolžene D. K. razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Zaradi zagotovitve načela enakosti (22. člen Ustave Republike Slovenije in 16. člen ZKP) je v primeru, kakršen je obravnavani, treba obdolženki oziroma njeni obrambi ob vsakem predlogu za podaljšanje pripora omogočiti, da se izjavi o predlogu in o okoliščinah ter dejstvih, ki so v njem navedeni, in dokazih, na katere se predlog opira, ter s tem dati tudi možnost, da ponudi nasprotna dejstva in dokaze. Le na tak način je zagotovljeno, da sodišče ob odločanju upošteva in presodi tudi navedbe, dejstva in dokaze obrambe.

Skladno z navedeno zakonsko določbo v povezavi z načelom enakega varstva pravic iz 22. člena URS mora sodišče obdolžencu in njegovemu zagovorniku predlog za podaljšanje pripora z namenom podaje odgovora (na predlog) vročiti skladno z določbami ZKP in ga nato poučiti, da lahko v 24 urah odgovori na predlog. Po prvem odstavku 117. člena ZKP se pisanja vročajo praviloma po pošti, po varni elektronski poti ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku. Navedena določba vročanja pisanj, torej tudi predloga o podaljšanju pripora obdolžencem in njihovim zagovornikom, preko "navadnega" elektronskega naslova ne predvideva. Tako zgolj domneva, da je obramba oziroma obdolženkin zagovornik prejel predlog za podaljšanje pripora, za (polno) uresničevanje načela enakega varstva pravic ne zadostuje, temveč mora biti izkazano, da je bila vročitev obdolženki in njenemu zagovorniku opravljena skladno z določbami ZKP o vročanju.