TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. in 2. alineji I./1. točke izreka spremeni tako, da oče sina A. prevzame na končni postaji avtobusa LPP št. 000 ob 15.00 uri.

II. V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni spregledalo, da mati aktivno odtujuje otroka, pri katerem so se že razvili nezdravi psihološki mehanizmi, nadalje pa je obrazložilo, da v trenutni fazi ni potrebna širitev stikov na način, kot jo v celoti predlaga nasprotni udeleženec, saj bo preprečitev ogroženosti za otroka dosežena že s širitvijo stikov, kot jo je določilo sodišče prve stopnje v izreku. Torej ne drži, da sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, zakaj ni v celoti sledilo predlogu nasprotnega udeleženca (in komisije). Pritožba ne pojasni, v čem naj bi se kazala ogroženost otroka, če ni že v tem trenutku za več mesecev vnaprej določen režim širitve stikov. Kot je bilo že povedano, je zavarovanje z začasno odredbo začasna ureditev, ki se lahko spreminja glede na spreminjanje razmer oziroma okoliščin. Kako se bo družinska dinamika v prihodnje razvijala, za vnaprej ni mogoče zanesljivo napovedati. Ni razloga, da ne bi sodišče prve stopnje v nadaljevanju, upoštevaje razvoj situacije, stikov spreminjalo in dodatno širilo (vključno z nočitvami), če in ko bodo za to izpolnjeni pogoji. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje odločilo le o enkratni razširitvi stikov. Z izpodbijanim sklepom tudi v ničemer ni prejudicirana končna odločitev v zadevi, kjer bo sodišče prve stopnje (in to z višjo stopnjo verjetnosti) presojalo ne le, kaj je potrebno ukreniti, da se prepreči ogroženost otroka, temveč tudi, kaj je v otrokovo največjo korist.