TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
Sodba II Ips 590/96 - napake volje - navidezna pogodba - darilna pogodba - zemljiški maksimum
Sodišči prve in druge stopnje sta odločili, da sporni deli darilne pogodbe niso navidezni, pač pa odražajo pravo pogodbeno voljo strank, čeprav izraženo tako, kakor je, zaradi veljavnih zakonskih omejitvenih predpisov pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči.
Okoliščine notranjega življenja, med katere sodi tudi namen strank pri sklepanju pogodbe, pomenijo dejansko ugotovitev. Zato sklepanje o tem pomeni ugotavljanje dejanskega stanja. Ugotovljenega dejanskega stanja pa po 3. odstavku 385. člena ZPP z revizijo ni mogoče izpodbijati. Na ugotovljeno dejansko stanje sta sodišči tudi pravilno uporabili materialno pravo. Odločili sta, da dogovor o dosmrtnem užitku ni bil navidezen in je zato veljaven. Tako sta tožbeni zahtevek tožeče stranke pravilno zavrnili. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno ravnali, ker o veljavnosti prikrite darilne pogodbe nista odločali. Do ugotavljanja, ali je prikrita pogodba veljavna, lahko pride šele v primeru, ko sodišče ugotovi, da je bila sklenjena pogodba navidezna.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.