TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se v delu, v katerem je bilo odločeno o zavrnitvi zahtevka za plačilo tolarske protivrednosti 5.000 DEM z zamudnimi obrestmi, ki tečejo

- od zneska 2.500 DEM od 16.12.1993 do plačila in

- od zneska 2.500 DEM od 16.1.1994 do plačila, po obrestni meri, po kateri se v kraju izpolnitve obrestujejo devizne hranilne vloge na vpogled za DEM, vse v tolarski protivrednosti DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila (2. točka sodbe sodišča druge stopnje in 3. odstavek sodbe sodišča prve stopnje) in v tej odločitvi ustreznem stroškovnem delu obeh sodb (2. in 3. točka sodbe sodišča druge stopnje in 3. odstavek sodbe sodišča prve stopnje) razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

V preostalem delu se revizija zavrne kot neutemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre za storitveno pogodbo, na podlagi katere je tožnik prevzel obveznost opravljanja trenerskega dela, tožena stranka pa se je kot naročnik obvezala, da mu bo za to plačala. Navedene ugotovitve pojmovno ustrezajo elementom oziroma bistvenim sestavinam pogodbe o delu, kot je opredeljena v določilih 600. - 629. člena zakona o obligacijskih razmejih (v nadaljevanju ZOR). To pa pomeni, da zanjo veljajo tudi vsi, v navedenih zakonskih določilih predpisani učinki, če se seveda stranki v okviru svobode urejanja obveznostnih razmerij (10. člen ZOR), ne dogovorita drugače. Iz določila 629. člena ZOR izhaja kot posledica naročnikovega razdrtja pogodbe, njegova hkratna obveznost izplačila dogovorjenega plačila, ki je obenem pravica podjemnika zahtevati to plačilo.

Po določilu 600. člena ZOR se kot predmet obveznosti res praviloma zahteva rezultat. To še posebej velja za obveznosti, ki se nanašajo na izdelavo ali popravilo stvari. Pri storitvah pa takšna razlaga ne pride vedno v poštev. Pri pogodbah, pri katerih tudi najbolj skrbno delo podjemnika ne zagotavlja željenega rezultata, ker je ta pač odvisen od okoliščin, ki niso odvisne od podjemnika, je predmet pogodbe največkrat le skrbno in strokovno delo, oziroma delo po pravilih stroke.

Način vrednotenja obrestnega dela obveznosti, ki je akcesoren glavnični obveznosti, mora biti zato enak vrednotenju glavnične obveznosti (po enem od zgoraj navedenih načinov), kot si jo stranka sama izbere. Pri tem bo pač morala sama presoditi, katera je zanjo ugodnejša. Njeno večje zaupanje v devizno klavzulo bo pač pogojevalo vpogledne devizne zamudne obresti, njeno zaupanje v slovensko valuto pa zakonite zamudne obresti.