TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi se izpodbijani sklep (III. točka izreka sodbe P 263/2015 z dne 25. 5. 2019) spremeni tako, da se znesek 4.118,60 EUR nadomesti z zneskom 4.811,96 EUR; v preostalem se pritožba zavrne, sklep pa v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

II. Toženci so dolžni tožnici v 15-dneh solidarno povrniti stroške tega pritožbenega postopka v višini 217,86 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Ni moč slediti pritožbenemu navajanju, da bi moralo biti z izpodbijano odločbo odločeno tudi o stroških sodne takse, plačila katere je bila sama oproščena (739,00 EUR) in ki naj bi jih sodišče prve stopnje (v skladu s tretjim odstavkom 168. člena ZPP ter drugim odstavkom 15. člena ZST-1) po uradni dolžnosti v plačilo naložilo tožencem. Določba četrtega odstavka 163. člena ZPP, na katero se pritožba sklicuje, namreč zadeva „stroškovna razmerja“ med pravdnima strankama, medtem ko se vsebina drugega odstavka 15. člena ZST-1 nanaša na vsebino (taksne) obveznosti stranke napram državi. O tej pa lahko sodišče odloči šele po pravnomočno zaključenem postopku (ko je torej jasno, v kakšnem delu je stranka, ki je bila plačila sodne takse oproščena, s svojim zahtevkom uspela).