TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi prvotožene stranke se ugodi v celoti, pritožbi tožnice pa se ugodi delno in se izpodbijana sodba v 2. točki in zadnjem odstavku izreka spremeni tako, da se v tem delu glasi:

"Zavrne se tožničin podrejeni zahtevek za plačilo odpravnine v znesku 1.299.544,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.9.2004 do plačila.

Tožnica in drugotožena stranka sami krijeta svoje stroške postopka."

V preostalem se pritožba tožnice zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenem izpodbijanem delu (1. in 3. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Sodišče prve stopnje bi moralo neustrezno oblikovani podredni tožbeni zahtevek (identičen primarnemu tožbenemu zahtevku) zavrniti iz istih razlogov, kot je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek. Tožbe s takšnim zahtevkom ni pravilno zavreči, saj ne gre za pravnomočno razsojeno stvar.

Prepričevanje predstavnikov prvotožene stranke, naj tožnica podpiše pogodbo o zaposlitvi pri drugotoženi stranki, ker bo sicer ostala brez zaposlitve in pravic, ne pomeni nedopustne grožnje, ki bi lahko povzročila utemeljen strah. Ker njena volja za sklenitev pogodbe o zaposlitvi ni bila obremenjena z napako, je tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi neutemeljen.

Prvotožena in drugotožena stranka sta se s pogodbo o prevzemu delavcev (tudi tožnice) dogovorili, da se bo njihova delovna doba kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upoštevala, kot da niso spremenili zaposlitve. Takšna zaveza je pravno veljavna in izenačuje tožničin položaj s položajem delavca, ki ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podpiše novo pogodbo o zaposlitvi pri dotedanjem delodajalcu. Iz tega razloga ji pri temu delodajalcu (prvotoženi stranki) ne pripada odpravnina, saj bo lahko ob morebitni kasnejši odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu (drugotoženi stranki) uveljavljala višjo odpravnino ob upoštevanju delovne dobe pri obeh delodajalcih.