na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sodba I Cp 92/2009 - obseg skupnega premoženja – pravica do povrnitve vlaganj – delež na skupnem premoženju – ugotavljanje deleža na skupnem premoženju – odsvojitev sku...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
10.6.2009
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba I Cp 92/2009
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0053924
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
obseg skupnega premoženja – pravica do povrnitve vlaganj – delež na skupnem premoženju – ugotavljanje deleža na skupnem premoženju – odsvojitev skupnega premoženja – zastaranje zahtevka – ugovor zastaranja - obresti
PODROČJE VSRS
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
IZREK
Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbene postopka.
Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbene postopka.
JEDRO
Ugotovljeno je bilo, da sta tako tožeča kot tožena stranka s svojimi sredstvi vlagali v sporno zidanico, na tej podlagi pa sta tudi pridobili pravico do povrnitve vlaganj. Toženec je zidanico podedoval in s tem je nanj prešla tudi obveznost povrnitve vlaganj.
Dejstvo nezaposlenosti enega od zakoncev namreč ne pomeni avtomatično manjšega njegovega deleža na skupnem premoženju, ker se pri ugotavljanju deleža upoštevajo poleg dohodka zakoncev tudi druge okoliščine.
Toženec je s prodajo preprečil delitev stvari, ki sodijo v skupno premoženje, tožeča stranka kot prizadeti zakonec pa ima po ugotovitvi deležev na skupnem premoženju pravdnih strank pravico do plačila vrednosti svojega deleža na odsvojenem skupnem premoženju. Takšna pravna narava spora privede do zaključka, da vse, dokler teče pravdni postopek o ugotovitvi obsega in deležev strank na skupnem premoženju, zastaranje zahtevkov, tudi denarnih, ki to premoženje zadevajo, ne začne teči. Zato ugovor zastaranja tožene stranke ni utemeljen.
Dejstvo nezaposlenosti enega od zakoncev namreč ne pomeni avtomatično manjšega njegovega deleža na skupnem premoženju, ker se pri ugotavljanju deleža upoštevajo poleg dohodka zakoncev tudi druge okoliščine.
Toženec je s prodajo preprečil delitev stvari, ki sodijo v skupno premoženje, tožeča stranka kot prizadeti zakonec pa ima po ugotovitvi deležev na skupnem premoženju pravdnih strank pravico do plačila vrednosti svojega deleža na odsvojenem skupnem premoženju. Takšna pravna narava spora privede do zaključka, da vse, dokler teče pravdni postopek o ugotovitvi obsega in deležev strank na skupnem premoženju, zastaranje zahtevkov, tudi denarnih, ki to premoženje zadevajo, ne začne teči. Zato ugovor zastaranja tožene stranke ni utemeljen.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.