TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločitvi o zahtevku za ugotovitev ničnosti (I./1. točka izreka) tako spremeni, da se ugotovi ničnost notarskega zapisa opr. št. SV 418/2007 z dne 7. 3. 2007 sporazuma o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu Stvarnopravnega zakonika in kreditne pogodbe št. 000 z dne 1. 3. 2007, potrjene v citiranem notarskem zapisu, kot tudi kreditne pogodbe št. 000 z dne 1. 3. 2007 v navadni obliki, ki sta jo sklenili tožena stranka s tedanjo skrajšano firmo Banka X, d. d., in tožnica A. A.

II. V odločitvi o zavrnitvi zahtevka za plačilo 36.348,45 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 7. 2019 dalje do plačila (I./2. točka izreka), ter v odločitvi o stroških postopka (II. točka izreka) se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Dolžnost celovitega pojasnila o bistvenih lastnostih kredita je na kreditodajalki in ni odvisna od morebitnih predhodno pridobljenih informacij kreditojemalca pri tretjih osebah. Zato dejstvo, da se je tožnica o možnih vrstah kredita predhodno pozanimala pri prijatelju bančniku in se po njegovem nasvetu odločila prav za kredit v CHF, banke ne razreši obveznosti, da tožnici kot potrošnici predstavi obseg valutnega tveganja. In sicer tako, da bo jasno seznanjena, da so valutna razmerja povsem nestabilna, da so nihanja lahko zelo visoka, da ima to lahko bistven vpliv na višino njene obveznosti in da se to lahko v dolgoročnem razmerju zgodi kadarkoli. Ob tem ni bistveno, da banka ne more z gotovostjo napovedati prihodnjega gibanja tečaja, saj je prav ta nenapovedljivost in možnost velikega nihanja ključen element tveganja, ki je banki znan, medtem ko se povprečen potrošnik dejanskega obsega valutnega tveganja ne zaveda.