TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne kot neutemeljena. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se vmesna sodba (I. točka izreka) spremeni tako, da sedaj glasi:

Tožbeni zahtevek, ki glasi:

„I. Tožena stranka E. d.o.o., Š. 152/g, 1000 L. je dolžna plačati tožniku F.S., T. 221, 2229 M., znesek 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2018 do plačila in pravdne stroške tožeče stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku izpolnitvenega roka določenega v sodbi sodišča prve stopnje, vse v 15 dneh.“

se zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške pritožbenega postopka postopka v znesku 778,32 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku izpolnitvenega roka.

Odločitev sodišča prve stopnje, ki odgovornost, torej ravnanje v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, toženke ugotavlja zgolj na dejstvu, da ni opravljala rednega tedenskega čiščenja, ne da bi upoštevalo redne in nesporno ugotovljene dnevne oz. urne obhode po garažni hiši, slednji pa so namenjeni prav ugotavljanju nastanka tovrstnih madežev, je tako po mnenju sodišča druge stopnje zmotna. Opustitev vzdrževanja poti sama po sebi še ne predstavlja podlage za odškodninsko odgovornost toženke oziroma ne predstavlja avtomatično tudi opustitve dolžnega ravnanja in s tem nedopustno ravnanje kot predpostavko odškodninske terjatve.