Zakon o socialnem skrbstvu

1550.

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

U K A Z 
o razglasitvi Zakona o socialnem skrbstvu

Razglaša se zakon o socialnem skrbstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 21. novembra 1979, na seji Zbora občin dne 21. novembra 1979, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1979 in na seji Skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 21. novembra 1979.

Št.

Ljubljana, dne 21. novembra 1979.

Predsednik Viktor Avbelj l. r.

Z A K O N 
o socialnem skrbstvu

1. člen
　
Ta zakon ureja dejavnost socialnega skrbstva, odnose med udeleženci v svobodni menjavi dela, organizacijo in delo samoupravnih interesnih skupnosti socialnega skrbstva (v nadaljevanju: skupnosti socialnega skrbstva), samoupravno organiziranost izvajalcev storitev na področju socialnega skrbstva, nekatera vprašanja postopka za odločanje o posameznih socialnoskrbstvenih pravicah in o drugih zadevah, o katerih odločajo organi socialnega skrbstva na osnovi pooblastil iz drugih zakonov, ter druga vprašanja na tem področju.
　
2. člen
　
Socialno skrbstvo obsega dejavnost in ukrepe, s katerimi delavci, drugi delovni ljudje in občani po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo materialno pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanov in pomoč pri njihovem usposabljanju za življenje in delo (v nadaljnjem besedilu: minimalna socialna varnost), ter dejavnosti in ukrepe, s katerimi delavci, drugi delovni ljudje in občani skupno z drugimi družbenimi dejavniki ugotavljajo vzroke in preprečujejo nastajanje motenj, ki ovirajo delavce, druge delovne ljudi in občane pri njihovem vključevanju v družbeno skupnost.
　
3. člen
　
Dejavnost skupnosti socialnega skrbstva in dejavnost organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva je posebnega družbenega pomena.
　
Posebni družbeni interes se uresničuje s soglasjem organa družbenopolitične skupnosti k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti in k statutu skupnosti, z določitvijo pogojev in načina opravljanja socialno skrbstvene dejavnosti, s soodločanjem uporabnikov, ustanoviteljev organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva, organov družbenopolitičnih skupnosti, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v organih upravljanja organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva, s soglasjem ustanovitelja k statutu organizacije združenega dela na področju socialnega skrbstva in z drugimi oblikami družbenega vpliva v skladu s tem zakonom.
　
4. člen
　
Delavci, drugi delovni ljudje in občani zadovoljujejo svoje osebne, skupne in celotne družbene potrebe in interese po storitvah socialnega skrbstva samoupravno organizirani v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v skupnosti socialnega skrbstva in po njih, v enotah teh skupnosti, v družbenih organizacijah in društvih.
　
Zadovoljevanje svojih potreb in interesov po socialnoskrbstvenih storitvah si delavci, drugi delovni ljudje in občani zagotovijo s svobodno menjavo dela z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva.
　
5. člen
　
Pogoje in način zadovoljevanja potreb po socialnoskrbstvenih storitvah ter medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti določijo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva, z drugimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami.
　
6. člen
　
Skupnosti socialnega skrbstva in organizacije združenega dela na področju socialnega skrbstva v samoupravnih splošnih aktih opredelijo svoje naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter določijo organiziranost in odgovornost na tem področju.
　
7. člen
　
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v skupnostih socialnega skrbstva, se skupaj z delavci, drugimi delovnimi ljudmi in občani po drugih samoupravnih interesnih skupnostih s področja socialnega varstva povezujejo v skupnost socialnega varstva zaradi oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov ter usklajevanja programov s tega področja.
　
Skupnosti socialnega skrbstva zaradi dogovarjanja o skupnih nalogah in usklajevanja pri izvajanju teh nalog sodelujejo tudi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti skupnostmi s področja zdravstva in izobraževanja.

8. člen
　
Socialno skrbstvo obsega zlasti naslednje storitve in pomoči:
　
- storitve v zvezi z izvajanjem določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter v zvezi z izvrševanjem nalog, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni in na podlagi zakonov izdani predpisi;
　
- svetovanje pri urejanju odnosov v družini in v širšem okolju;
　
- diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami;
　
- razvrščanje in napotitev na usposabljanje otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
　
- pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok;
　
- oskrbo in varstvo v tujih družinah, v socialnih zavodih in organizacijah za usposabljanje;
　
- pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti;
　
- materialne pomoči;
　
- sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje, delo in organizaciji dela invalidnih oseb pod posebnimi pogoji;
　
- sodelovanje pri varstvu in organiziranju pomoči občanom na domu.
　
9. člen
　
Upravičenci do storitev in pomoči s področja socialnega skrbstva so:
　
- otroci in mladostniki, prikrajšani za normalno družinsko življenje;
　
- otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
　
- odrasle invalidne osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanja in zaposlitve pod posebnimi pogoji;
　
- odrasle materialno ogrožene osebe;
　
- odrasle osebe, ki so potrebne družbenega varstva zaradi pojavov, ki spremljajo staranje;
　
- osebnostno in vedenjsko motene in neprilagojene osebe;
　
- mladoletniki, ki jim je izrečen vzgojni ukrep, oziroma odrasle osebe, ki jim je izrečen varstveni nadzor ob pogojni obsodbi in osebe, ki potrebujejo pomoč ob pogojnem odpustu oziroma po prestani kazni;
　
- osebe in družine, upravičene do posameznih storitev po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in po drugih zakonih, po katerih je izvrševanje posameznih nalog poverjeno občinskim skupnostim socialnega skrbstva.
　
10. člen
　
Dejavnost, opravila in ukrepi socialnega skrbstva, s katerimi se uresničujejo posamezne sestavine socialne varnosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, se izvajajo na način in v obliki, ki najbolj primerno in učinkovito rešujejo probleme občana in ga hkrati spodbujajo, da sodeluje pri reševanju lastnih problemov in da razvija ali ohranja svoje sposobnosti za polnovredno vključevanje v delo in družbeno življenje.
　
11. člen
　
Oblike denarnih pomoči v socialnem skrbstvu so zlasti:
　
- stalna družbena denarna pomoč kot edini vir ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje občanov;
　
- začasna, občasna ali enkratna družbena denarna pomoč posamezniku ali njegovi družini;
　
- doplačilo ali plačilo celotnih oskrbnih stroškov v socialnem zavodu ali k stroškom oskrbe odrasle osebe v tuji družini;
　
- plačilo ali doplačilo k stroškom za pomoč in postrežbo občanu na domu;
　
- plačilo rejnine;
　
- plačalo oskrbnih stroškov v zavodu za usposabljanje, v mladinskem domu ali internatu.
　
12. člen
　
Pri določanju pogojev za priznanje pravice do denarnih pomoči je treba upoštevati predvsem:
　
- materialne in zdravstvene razmere ter starost in delovno sposobnost občana, ki uveljavlja pravico do družbene materialne pomoči;
　
- materialne in zdravstvene razmere ter starost in delovno sposobnost članov družine, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu;
　
- materialne in zdravstvene razmere ter druge pomembne okoliščine na strani oseb, ki so ga dolžne preživljati.
　
13. člen
　
S statutom ali drugim samoupravnim splošnim aktom občinske skupnosti socialnega skrbstva se podrobneje določijo oblike, pogoji, način uveljavljanja in izplačevanja denarnih pomoči, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo prejemniki do občinske skupnosti socialnega skrbstva in druga vprašanja v tej zvezi.
　
14. člen
　
Rejništvo se šteje za samostojno poklicno dejavnost, če rejnik izpolnjuje pogoje, ki jih določa samoupravni splošni akt o pogojih za priznanje rejništva kot samostojne poklicne dejavnosti, ki ga sklenejo Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije ter Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji.
　
Za svoje delo prejema rejnik rejnino, katere višina se določi s pogodbo o rejništvu.
　
Rejnina obsega povračilo materialnih izdatkov za oskrbo otroka oziroma odrasle osebe v rejništvu in povračilo za delo rejnika. Natančnejše osnove in merila za določanje višine rejnine določi občinska skupnost socialnega skrbstva.
　
Občinska skupnost socialnega skrbstva, ki plačuje rejnino, ima pravico do celotnega ali delnega povračila rejnine od tistih, ki so dolžni preživljati otroka v rejništvu oziroma iz dohodkov in premoženja otroka; za odrasle osebe, nameščene v oskrbo v tujo družino, pa iz dohodkov in premoženja te osebe oziroma iz dohodkov tistih, ki so jo dolžni preživljati.

15. člen
　
Udeleženci v svobodni menjavi dela na področju socialnega skrbstva so uporabniki in izvajalci socialnoskrbstvenih storitev. Uporabniki socialnoskrbstvenih storitev so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki).
　
Izvajalca socialnoskrbstvenih storitev so delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti ali posameznih socialnoskrbstvenih storitev zadovoljujejo potrebe in interese po teh storitvah (v nadaljnjem besedilu: izvajalci).
　
16. člen
　
Predmet svobodne menjave dela na področju socialnega skrbstva so socialnoskrbstvene storitve, programi teh storitev oziroma določena socialnoskrbstvena dejavnost.
　
17. člen
　
Standarde in normative za opravljanje socialnoskrbstvenih storitev, programov storitev oziroma za izvajanje določene dejavnosti določijo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva.
　
Strokovne, delovne, materialne, tehnične, varstvene, higienske in druge pogoje oziroma normative, ob katerih je še mogoče izvrševati socialnoskrbstvene storitve, programe storitev oziroma določene dejavnosti, določi poseben predpis.
　
Standardi iz prejšnjega odstavka tega člena predstavljajo osnovno izhodišče pri določanju cen storitve oziroma pri vrednotenju enotnih programov ali enotnih delov programov, ki so namenjeni zadovoljevanju tistih potreb in interesov delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, ki izhajajo iz pravic, določenih z zakonom.
　
18. člen
　
Uporabniki in izvajalci na področju socialnega skrbstva vrednotijo rezultate dela izvajalcev in njihov prispevek k ustvarjanju nove vrednosti, k povečanju produktivnosti in k razvoju družbe v celoti, kot samoupravno dogovorjeno ceno za posamično socialnoskrbstveno storitev, kot povračilo za opravljeni program teh storitev oziroma za izvajanje določene socialnoskrbstvene dejavnosti.
　
19. člen
　
Sredstva za zadovoljevanje potreb po socialnoskrbstvenih storitvah, programih teh storitev oziroma po določeni dejavnosti, ki izhajajo iz uresničevanja s tem zakonom in z družbenim dogovorom o temeljih plana družbenopolitične skupnosti zagotovljenih storitev in pomoči socialnega skrbstva, se zagotavljajo iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter iz dohodkov in prihodkov drugih delovnih ljudi.
　
Iz osebnih dohodkov delavcev in iz sredstev sklada skupne porabe temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter iz dohodkov oziroma prihodkov drugih delovnih ljudi in občanov se zagotavljajo sredstva za dodatne programe na področju socialnega skrbstva.
　
20. člen
　
V primeru, da ni sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva in da niso zagotovljena sredstva, potrebna za zagotavljanje minimalne socialne varnosti, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti ugotovi obseg potrebnih sredstev in predpiše obveznost plačevanja prispevkov ter namen uporabe za uresničevanje z zakonom in z družbenim dogovorom o temeljih plana družbenopolitične skupnosti zagotovljenih storitev in pomoči socialnega skrbstva.
　
21. člen
　
Za uresničevanje osebnih in skupnih potreb uporabnikov in izvajalcev ter celotnih družbenih potreb po socialnem skrbstvu, uporabniki in izvajalci skupno planirajo socialnoskrbstvene storitve.
　
Pri planiranju socialnoskrbstvenih storitev upoštevajo poleg tekočih in razvojnih potreb tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih usmeritev družbenoekonomskega razvoja, ter splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
　
Uporabniki in izvajalci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s smernicami za plan in elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana opredelijo potrebe po socialnoskrbstvenih storitvah ter temeljne cilje in usmeritve razvoja za srednjeročno obdobje na tem področju.
　
22. člen
　
Uporabniki in izvajalci usklajujejo potrebe po socialnem skrbstvu s sodelovanjem pri pripravi in s sprejemanjem samoupravnih sporazumov o temeljih plana, z usklajevanjem planov skupnosti socialnega skrbstva ter s sodelovanjem pri pripravi in sprejemanju dogovorov o temeljih plana družbenopolitične skupnosti.
　
S samoupravnimi sporazumi o temeljih planov skupnosti socialnega skrbstva se uporabniki in izvajalci v skladu s tem zakonom dogovorijo tudi, katere svoje potrebe in interese bodo uresničevali s svobodno menjavo dela po krajevni skupnosti, katere pa v skupnostih socialnega skrbstva in po njih.
　
23. člen
　
Za zagotavljanje tistih skupnih potreb in interesov po socialnem skrbstvu, ki jih zaradi uveljavljanja širših družbenih interesov, zagotavljanja minimalne socialne varnosti in uresničevanja drugih nalog ni mogoče zagotoviti s svobodno menjavo dela po krajevnih skupnostih, se uporabniki in izvajalci združujejo v skupnosti socialnega skrbstva ter se v njih sporazumevajo o zagotavljanju teh potreb.
　
24. člen
　
Uporabniki in izvajalci zagotavljajo uresničevanje skupnih in celotnih družbenih potreb po socialnem skrbstvu v skupnostih socialnega skrbstva zlasti s tem, da:
　
- sprejemajo programe dela za uresničitev z zakonom določenih storitev in pomoči ter drugih obveznosti;
　
- določajo standarde in normative za socialnoskrbstvene storitve, programe storitev oziroma določene socialnoskrbstvene dejavnosti;
　
- določajo osnove in merila za ugotavljanje cen za socialnoskrbstvene storitve, oblike povračil ter pogoje za uresničevanje materialnih in drugih obveznosti;
　
- sprejemajo programe za razširitev dejavnosti in določajo sredstva za njihovo izvršitev;
　
- določajo postopke za ugotavljanje in ocenjevanje izvrševanja medsebojne obveznosti;
　
- določajo ukrepe za odpravljanje motenj na področju socialnega skrbstva, ki nastanejo zaradi nepredvidenih sprememb v gibanju dohodka pri uporabnikih ali sprememb materialnih in kadrovskih sposobnosti pri izvajalcih;
　
- določijo postopek in način vračila oziroma poračuna presežkov sredstev, potrebnih za izvedbo sprejetih programov na področju socialnega skrbstva.
　
25. člen
　
Osebne, skupne in celotne družbene potrebe po socialnoskrbstvenih storitvah uporabniki in izvajalci opredeljujejo in usklajujejo v samoupravnih sporazumih o temeljih plana.
　
Samoupravne sporazume iz prejšnjega odstavka tega člena sklepajo uporabniki in izvajalci na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva (v nadaljevanju: elementi), ki jih oblikujejo po metodologiji, ki jo določijo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije v skladu z zakonom.
　
26. člen
　
Uporabniki sprejemajo zlasti naslednje elemente:
　
- vrsto, obseg in kakovost socialnoskrbstvenih storitev in pomoči, za katere so zainteresirani;
　
- razmestitev izvajanja socialnoskrbstvenih storitev in pomoči ob upoštevanju v zakonu določenih pogojev za opravljanje socialnoskrbstvenih storitev;
　
- sredstva, ki jih bodo združili za izvedbo načrtovanih storitev in pomoči.
　
27. člen
　
Izvajalci sprejemajo zlasti naslednje elemente:
　
- vrsto storitev, ki jih opravljajo;
　
- obseg in kvaliteto storitev, ki jih lahko opravijo glede na kadrovske in materialne možnosti ob upoštevanju standardov in normativov;
　
- pričakovano ceno za posamične storitve, za program storitev ali za določeno socialnoskrbstveno dejavnost.
　
28. člen
　
Uporabniki in izvajalci uskladijo elemente iz 26. in 27. člena po svojih delegatih v skupščinah občinskih skupnosti socialnega skrbstva in v skupščini Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
　
29. člen
　
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva temelji na usklajenih elementih iz 26. in 27. člena in obsega zlasti:
　
- vrsto, obseg in kakovost storitev po posameznih delih programa;
　
- normative in standarde za opravljanje teh storitev;
　
- program storitev, potrebnih za zagotavljanje minimalne socialne varnosti in za uresničevanje drugih z zakonom določenih nalog, ki se zagotavljajo po načelu solidarnosti med občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva, obseg, osnove in merila ter način združevanja sredstev za solidarnostno zagotavljanje teh nalog, zavezance za združevanje sredstev ter pogoje za uveljavitev pravice do solidarnostnih sredstev;
　
- dodatni program občinske skupnosti socialnega skrbstva, način zagotovitve sredstev in zavezance za združevanje sredstev, kriterije za morebitna doplačila neposrednih koristnikov;
　
- sredstva, predvidena za izvedbo nalog skupnosti in ukrepi za preprečevanje motenj pri izpolnjevanju sprejetih obveznosti,
　
- način ugotavljanja kvalitete storitev;
　
- merila za ugotavljanje cene storitev oziroma povračil za opravljene programe storitev oziroma za določeno socialnoskrbstveno dejavnost;
　
- posebne pogoje dela pri opravljanju socialno skrbstvenih storitev (teamsko delo, terensko delo, delovni čas);
　
- program graditve objektov ter sredstva, ki se združujejo v ta namen;
　
- pogoje in merila za uveljavljanje denarnih pomoči;
　
- način nadzora nad izvajanjem tega sporazuma.
　
Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka obsega tudi program skupnih nalog, ki jih uporabniki po občinski skupnosti socialnega skrbstva uresničujejo v mestni ali regionalni skupnosti socialnega skrbstva in Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ter obseg in način zagotavljanja sredstev.
　
30. člen
　
Samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije obsega zlasti:
　
- program storitev, potrebnih za uresničitev skupnih nalog, ki se uresničujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije;
　
- program raziskav, potrebnih za razvoj socialnega skrbstva v SR Sloveniji, nosilce teh raziskav ter način združevanja dela in sredstev, potrebnih za uresničitev programa;
　
- skupna izhodišča za določanje osnov in meril za cene storitev oziroma povračil za opravljene programe storitev oziroma določeno socialnoskrbstveno dejavnost;
　
- sredstva potrebna za izvedbo nalog skupnosti;
　
- način zagotavljanja sredstev po občinski skupnosti socialnega skrbstva za uresničevanje nalog, ki se po tem sporazumu v skladu z zakonom uresničujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, ter ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti.
　
31. člen
　
Plan skupnosti socialnega skrbstva vsebuje zlasti:
　
- politiko in srednjeročne cilje razvoja socialnoskrbstvene dejavnosti za območje, za katero je bila skupnost ustanovljena;
　
- naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah iz samoupravnega sporazuma v temeljih plana;
　
- naloge, ki jih prevzema skupnost socialnega skrbstva po drugih zakonih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, ter potrebna sredstva;
　
- organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog.

Delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani uresničujejo zadovoljevanje potreb in interesov po storitvah socialnega skrbstva praviloma s svobodno menjavo dela po krajevni skupnosti.

Uresničevanje potreb in interesov po socialnoskrbstvenih storitvah, ki si jih ne morejo zadovoljiti s svobodno menjavo dela po krajevni skupnosti, si zagotovijo s svobodno menjavo dela v skupnostih socialnega skrbstva oziroma po njih.

33. člen
　
V krajevni skupnosti si delavci, drugi delovni ljudje in občani po organih krajevne skupnosti zagotavljajo uresničevanje svojih potreb po socialnoskrbstvenih storitvah razen tistih, ki jih je glede na naravo potreb smotrno zadovoljevati v občinski skupnosti socialnega skrbstva.
　
Izvrševanje teh storitev si zagotavljajo s svobodno menjavo dela z delavci v izvajalskih temeljnih organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva in v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo določene socialnoskrbstvene storitve za uporabnike z območja krajevne skupnosti.
　
34. člen
　
Sredstva za pokrivanje potreb po socialnoskrbstvenih storitvah za uporabnike na območju določene krajevne skupnosti solidarno zagotavljajo občani in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki imajo sedež na območju te krajevne skupnosti, drugi delovni ljudje in občani, ki živijo na območju te krajevne skupnosti ter temeljne organizacije in delovne skupnosti, katerih sedež je v drugi krajevni skupnosti, pa njeni delavci živijo v tej krajevni skupnosti.
　
35. člen
　
Program storitev socialnega skrbstva, ki se zagotavljajo po krajevni skupnosti, pogoje za upravičenost do storitev, sredstev ter način zbiranja sredstev, določajo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana krajevne skupnosti in z drugimi samoupravnimi sporazumi v skladu z zakonom.
2. Skupnosti socialnega skrbstva
　
36. člen
　
Uporabniki in izvajalci na področju socialnega skrbstva v skladu z zakonom ustanavljajo skupnosti socialnega skrbstva.
　
V teh skupnostih uporabniki in izvajalci uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju dejavnosti socialnega skrbstva v skladu s skupnimi interesi in možnostmi, določajo obseg pravic in način njihovega uresničevanja, določajo politiko razvoja in pospeševanje socialnega skrbstva in uresničujejo druge skupne interese.
　
37. člen
　
Skupnosti socialnega skrbstva so: občinske skupnosti socialnega skrbstva in Skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
　
38. člen
　
Občinske skupnosti socialnega skrbstva sodelujejo med seboj, usklajujejo delo, se dogovarjajo o skupnih programih, o izvajanju teh programov ter usklajujejo pogoje svobodne menjave dela. V ta namen ustanavljajo tudi skupne organe.
　
39. člen
　
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva se opredelijo zlasti: predmet svobodne menjave dela, samoupravna organiziranost skupnosti, vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med uporabniki in izvajalci, pogoji za ustanovitev enotne skupnosti, pravice in odgovornosti organov skupnosti ter druge zadeve, ki so skupnega pomena za njene člane.
　
S statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti se podrobneje uredijo pravice, obveznosti in odgovornosti članov skupnosti socialnega skrbstva.
　
K samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in statutu daje soglasje skupščina pristojne družbenopolitične skupnosti.

Delavci, drugi delovni ljudje in občani uresničujejo v občinski skupnosti socialnega skrbstva zlasti naslednje naloge:

usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana in sprejemajo plan občinske skupnosti socialnega skrbstva;

usklajujejo predloge storitev, programov storitev ali določene socialnoskrbstvene dejavnosti;

usklajujejo predloge meril za cene za posamezne socialnoskrbstvene storitve, za vrednotenje programov storitev ali določene dejavnosti;

skrbijo za razvoj in izvajanje socialnega skrbstva, ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami na svojem območju in v ta namen sprejemajo program razvoja socialnega skrbstva;

se dogovarjajo o solidarnostnem združevanju sredstev za izvajanje zagotovljenega programa socialnega skrbstva;

sprejemajo program dela in razvoja socialnih zavodov, disciplinskih centrov, zakonskih svetovalnic, sprejemališč za mladoletnike in za odrasle osebe ter zavodov za usposabljanje;

se sporazumevajo o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v mestni, regionalni in republiški skupnosti socialnega skrbstva, in se dogovarjajo o načinu združevanja sredstev za uresničevanje teh nalog;

spremljajo in proučujejo socialne probleme ter pojave in sodelujejo z organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri oblikovanju ter izvajanju ukrepov socialne politike;

se dogovarjajo za organiziranje in vzpodbujanje prostovoljnih aktivnosti na področju socialnega skrbstva;

organizirajo o povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbenimi organizacijami in društvi ter prek sredstev javnega obveščanja vzgojnoizobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva.

Občinsko skupnost upravlja skupščina. Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva ima dva zbora:

zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih,

zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delegati delovnih ljudi in občanov, organiziranih v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva.

S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva in z njenim statutom se določi število delegatskih mest v zborih skupščine ter število delegatov, ki jih v zbore skupščine delegirajo izvajalci in uporabniki.

Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci.

V skupščini občinske skupnosti socialnega skrbstva delegati enakopravno in sporazumno oblikujejo politiko socialnega skrbstva, se sporazumevajo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, zlasti o programih dela in programih razvoja dejavnosti socialnega skrbstva, o storitvah, o pogojih za opravljanje storitev, o elementih za določanje cen in o cenah.

Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva pripravlja predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana, predloge drugih samoupravnih splošnih aktov in stališča k tem aktom, sprejema plan skupnosti in izvedbene akte, odloča o kadrovskih in organizacijskih zadevah skupnosti.

Kadar skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva odloča, sprejema svoje odločitve na zasedanjih svojih zborov.

S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti in statutom se določijo zadeve, o katerih odločajo delegati v skupščini po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, zadeve, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov, zadeve, o katerih odločata oba zbora enakopravno, in zadeve, o katerih odloča posamezni zbor samostojno.

Odločitve in sklepi skupščine o zadevah, o katerih odločajo delegati na skupni seji obeh zborov so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov obeh zborov. Odločitve in sklepi, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru. Odločitve in sklepi, o katerih odloča posamezni zbor samostojno, so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov tega zbora.

Če soglasje med zboroma ni doseženo, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom.

Če o zadevah, ki so bistvenega pomena za uresničevanje skupnih interesov, tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti na predlog svojega izvršnega sveta, začasno uredi to vprašanje.

Uporabniki in izvajalci lahko v okviru občinske skupnosti socialnega skrbstva ustanovijo tudi skupne organe za izvrševanje stalnih ali občasnih nalog.

Za odločanje o pravici posameznika in njegovih družinskih članov do materialnih pomoči socialnega skrbstva in za odločanje v zadevah, ki so organom skupnosti socialnega skrbstva zaupane z drugimi zakoni, oblikuje Skupščina skupnosti enega ali več skupnih organov socialnega skrbstva.

Pristojnosti organov iz prvega in drugega odstavka tega člena urejata statut in drug samoupravni splošni akt skupnosti.

Za opravljanje administrativno strokovnih pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupnosti socialnega skrbstva in njenih organov, oblikujejo te skupnosti skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi otroškega varstva, socialnega varstva in zdravstvenimi skupnostmi skupno strokovno službo ali si z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom zagotovijo opravljanje teh del.

K določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih se delovna skupnost oblikuje, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno soglasje skupščine skupnosti socialnega skrbstva, ki je tako delovno skupnost oblikovala.

Delavci ene ali več temeljnih organizacij izvajalcev in tisti uporabniki, katerih potrebe in interese ti izvajalci zadovoljujejo, lahko v okviru občinske skupnosti socialnega skrbstva in pod pogoji, ki jih natančneje določa samoupravni sporazum o ustanovitvi te skupnosti, ustanovijo enoto skupnosti socialnega skrbstva.

V enoti skupnosti socialnega skrbstva uporabniki in izvajalci zlasti:

usklajujejo na osnovi potreb in interesov uporabnikov ter v skladu z zmogljivostmi izvajalcev predloge elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana in za program dela občinske skupnosti socialnega skrbstva;

določajo pogoje in način uresničevanja medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v zvezi z zadovoljevanjem tistih potreb in interesov po storitvah socialnega skrbstva, ki so zajete v programu, dogovorjenem v občinski skupnosti socialnega varstva in ki ne pomenijo dodatnih materialnih obveznosti uporabnikov, ampak le uveljavljanje storitev in pomoči pod drugačnimi pogoji od tistih, za katere so se sporazumeli v občinski skupnosti socialnega skrbstva;

določajo dodatni obseg storitev socialnega skrbstva, ki ga uresničujejo s svobodno menjavo dela v neposrednih odnosih z izvajalci in, ki presega obseg in standard storitev, dogovorjen v občinski skupnosti socialnega skrbstva, in za katerega je potrebno dodatno združevati sredstva.

Enoto skupnosti upravlja skupščina, ki ima dva zbora: zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.

Število delegatskih mest v zborih skupščine enote skupnosti, način delegiranja delegatov in način odločanja v enoti, določi samoupravni sporazum o ustanovitvi enote v skladu z merili, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva.

Administrativno tehnična opravila za enoto skupnosti opravlja strokovna služba organizacije združenega dela s področja socialnega skrbstva po dogovoru z enoto skupnosti.

Uporabniki in izvajalci se po občinskih skupnostih socialnega skrbstva združijo v Skupnost socialnega skrbstva Slovenije.

V Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije delegati uporabnikov in izvajalcev usklajujejo politiko na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji ter opravljajo naloge, s katerimi uresničujejo določene širše interese ali, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi, pri čemer:

usklajujejo razvoj socialnoskrbstvene dejavnosti;

združujejo sredstva za uresničevanje tistih pravic v socialnem skrbstvu, ki si jih delovni ljudje in občani medsebojno jamčijo na območju SR Slovenije ne glede na dohodkovne možnosti v posamezni občini, določajo pogoje za solidarnostno združevanje sredstev in upravičenost prejemanja solidarnostnih sredstev;

usklajujejo elemente za določanje cene storitev;

sprejemajo enotne kriterije in merila za pridobitev denarnih pomoči socialnega skrbstva;

sprejemajo enotne kriterije in merila za socialnoskrbstvene storitve;

ustanavljajo posebne socialne zavode, ki so pomembni za vso republiko;