TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

 

Opis slehernega kaznivega dejanja mora vsebovati zakonske znake kaznivega dejanja, čas in kraj storitve, predmet, na katerem, in sredstvo, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje, ter druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj natančno označi. Tako so sestavine (zakonski znaki) obravnavanega kaznivega dejanja prikrivanja po 1. odst. 221. člena KZ; 1. stvar oziroma tisto, kar je bilo zanjo pridobljeno (s prodajo ali zamenjavo), 2. pridobitev takšne stvari na enega od konkretnih oziroma splošno navedenih načinov v zakonu in 3. vedenje oziroma zavest storilca, da je bila stvar pridobljena s kaznivim dejanjem. Iz opisa obravnavanega kaznivega dejanja tako določno izhaja, kateri predmet (osebni avtomobil), naj bi obdolženec prikril, vendar le z navedbo "si kako drugače pridobi" dejansko ni konkretizirano na kakšen način, naj bi ga obdolženi prikril, torej ni konkretizirana izvršitvena oblika kaznivega dejanja, ki pa je seveda zakonski znak slehernega kaznivega dejanja. V subjektivnem pogledu za storitev kaznivega dejanja po 1. odst. 221. člena KZ zadošča vedenje oziroma zavest storilca, da je bil predmet pridobljen s kaznivim dejanjem, ali da takšno stvar prikriva. Ni pa potrebno, da storilec ve za konkretno kaznivo dejanje, storilca, pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja itd.