TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornikov obs. A.L. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obsojenec je dolžan plačati 80.000,00 SIT povprečnine.

Glede na določbe 6. točke 39. člena, 2. odstavka 40. člena in 1. odstavka 41. člena ZKP, ki so veljale v času sojenja, je treba seznanitev razpravljajoče sodnice z izločenimi obvestili obsojenca, danih policiji, presojati kot eno od okoliščin, ki vzbuja dvom o sodnikovi nepristranskosti. Ne gre torej za kršitev absolutne narave, ki bi v vsakem primeru narekovala razveljavitev pravnomočne sodbe na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti, ampak za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP, če je vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe.

Odločbo o kazni je mogoče z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbijati z uveljavljanjem kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP takrat, kadar je s takšno odločbo sodišče prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.

Obsojenca dolžnosti, da ostane na kraju prometne nesreče, ki jo je povzročil, in nudi pomoč poškodovanki (1. odstavek 329. člena KZ), ne odvezuje dejstvo, da so se na kraju nesreče nahajale še druge osebe in da se ji je približeval avtomobil.