TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki še nadaljnjo odškodnino v višini 606,46 EUR (prej 145.332,40 SIT) z zamudnimi obrestmi od zneska 600,90 EUR (prej 144.000,00 SIT) za čas od 01.01.2002 do 27.06.2003 v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero in od 28.06.2003 dalje v višini predpisane obrestne mere, do plačila ter od zneska 5,56 EUR (prej 1.332,40 SIT) od 01.01.1999 dalje.

V presežku za znesek 7.043,90 EUR (prej 1,688.000,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 01.01.2002 dalje do plačila, za obresti od prisojenih 2.553,83 EUR (prej 612.000,00 SIT) za čas od 01.01.2002 do 27.06.2003 v višini temeljne obrestne mere in za znesek 97,48 EUR (prej 23.360,30 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 01.01.1999 dalje, se tožbeni zahtevek zavrne.

Nadaljnja pritožba tožeče stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, nespremenjenem delu potrdi.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Starost 52 let in nošenje korekcijskih očal, ne predstavljajo takšnih okoliščin, ki bi tožnici narekovale, da mora biti pri gibanju v prodajnih prostorih še posebej previdna, bolj kot povprečno skrben in razgledan človek. Od vsakega povprečno skrbnega in razgledanega človeka pa se nedvomno pričakuje, da je pri

hoji po prodajnem prostoru, kljub temu, da je osredotočen predvsem na izdelke, pozoren tudi na okolico. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da ob upoštevanju ugotovljenih dejstev znaša prispevek tožnice k nastanku škode le 15% in ne 35%, kot je to ocenilo prvostopenjsko sodišče.