3282. Merila za mednarodno sodelovanje pri visokošolskem izobraževanju
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi tretje, enajste in dvanajste alineje enajstega odstavka 51.h člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – UPB7, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14 in 75/16) na 119. seji dne 16. 11. 2017 sprejel
za mednarodno sodelovanje pri visokošolskem izobraževanju
1. člen
(vsebina in namen)
Po teh merilih Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljevanju: agencija) presoja izpolnjevanje pogojev za akreditacijo skupnih študijskih programov slovenskih in tujih visokošolskih zavodov (v nadaljevanju: mednarodni skupni študijski program), za visokošolsko transnacionalno izobraževanje (v nadaljevanju: VTI) ter za priglasitev v tujini akreditiranih študijskih programov.
Namen teh meril je, da se zagotovi:
-
ustrezna kakovost mednarodnih skupnih študijskih programov po standardih kakovosti, določenih v merilih za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov ter evropskih standardih (ESG);
-
enakovrednost ponujanega VTI in izvajanega VTI: izvajani VTI mora biti enakovreden tistemu študijskemu programu ali njegovemu delu, ki je bil akreditiran ali mu je bila priznana javna veljavnost v državi, kjer ima ponudnik VTI svoj sedež;
-
primerljivost in kakovost priglašenih študijskih programov mednarodne zveze univerz s sedežem v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: mednarodna zveza univerz) ter priglašenih mednarodnih skupnih študijskih programov.
Agencija uporablja ta merila za opravljanje svojih nalog v skladu z:
-
Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16; v nadaljevanju: ZViS),
-
Zakonom o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Uradni list RS, št. 56/99, 45/08 – ZArbit),
-
Standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru – Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area (v nadaljevanju: ESG),
-
lizbonsko Konvencijo o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe št. 14/99)
-
Merili za akreditacijo in evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 42/17; v nadaljevanju: merila za akreditacijo),
-
drugimi merili in standardi agencije, določenimi v 2. členu meril za akreditacijo.
3. člen
(odločanje agencije)
-
akreditacijah mednarodnih skupnih študijskih programov;
-
izpolnjevanju pogojev za vpis VTI v javno evidenco;
-
priglasitvah v tujini akreditiranih mednarodnih skupnih študijskih programov ter študijskih programov mednarodne zveze univerz.
Agencija odločitve sprejema samostojno in neodvisno, pri čemer poleg zakonodaje dosledno uporablja merila in standarde tako, da:
-
zagotavlja objektivno presojo in odločanje;
-
vodi javno dostopne evidence o akreditiranih mednarodnih skupnih študijskih programih in pogodbah VTI.
4. člen
(odgovornost nad izvajanjem priglašenega študijskega programa in VTI)
Visokošolski zavodi in mednarodna zveza univerz so v celoti odgovorni za spremljanje in zagotavljanje kakovosti priglašenega študijskega programa.
Ponudnik VTI in izvajalec VTI sta v celoti odgovorna za spremljanje in zagotavljanje kakovosti VTI.
5. člen
(opredelitev izrazov, uporabljenih v predpisu)
Za izraze, ki v nadaljevanju niso posebej opredeljeni, veljajo opredelitve iz zakonodaje s področja visokega šolstva in evropskih priporočil.
V teh merilih uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
mednarodni skupni študijski programi: študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki jih visokošolski zavod sprejme in izvaja skupaj z enim visokošolskim zavodom ali več visokošolskimi zavodi iz tujine;
konzorcijski sporazum: pisni sporazum, pogodba ali druga pravna oblika o sodelovanju med visokošolskimi zavodi, ki oblikujejo, sprejmejo in izvajajo mednarodni skupni študijski program. Vsebuje sestavine, določene s temi merili, in ureja odnose, pravice, dolžnosti, pristojnosti in razmerja med sodelujočimi visokošolskimi zavodi;
priloga k skupni diplomi: je enoten dokument, ki ga določijo (uskladijo) vsi visokošolski zavodi, ki sodelujejo pri izvajanju mednarodnega skupnega študijskega programa. Je obvezna priloga k diplomi ne glede na to, ali podeljujejo skupno diplomo ali vsak svojo;
VTI: visokošolsko transnacionalno izobraževanje. Izvaja se lahko na podlagi pogodbe VTI ali brez nje;
visokošolski zavod, ki ponuja VTI (v nadaljevanju: ponudnik VTI): visokošolski zavod, ki je akreditiran v Republiki Sloveniji, ali tuj visokošolski zavod, ki izvaja javnoveljavne študijske programe in izdaja javne listine v državi, kjer je ustanovljen, ter želi ponuditi študijski program ali del študijskega programa izvajalcu VTI v drugi državi;
visokošolski zavod, ki bo izvajal VTI (v nadaljevanju: izvajalec VTI): visokošolski zavod, ki je akreditiran v Republiki Sloveniji, ali tuj visokošolski zavod, ki izvaja javnoveljavne študijske programe in izdaja javne listine v državi, kjer je ustanovljen, ter želi izvajati študijski program ali del študijskega programa druge države ali tuji visokošolski zavod oziroma druga tuja institucija, če pristojni organi države, kjer je sedež nosilca visokošolskega študijskega programa, priznavajo, da za primer transnacionalno izvajanega visokošolskega študijskega programa nosilec tega programa in program spadata v njihov visokošolski sistem;
vlagatelj vloge za VTI: je slovenski visokošolski zavod, ki s tujim visokošolskim zavodom ali tujim pravnim subjektom, ki izvaja javnoveljavne študijske programe in izdaja javne listine v državi, kjer je ustanovljen, sklene pogodbo VTI;
študenti VTI: študenti, ki so vpisani pri ponudniku VTI;
sodelujoči zavodi v VTI: ponudnik VTI oziroma izvajalec VTI, ki sodelujeta v VTI;
pogodba VTI: pravno zavezujoč dokument med ponudnikom VTI in izvajalcem VTI, ki vsebuje sestavine, določene s temi merili, in ureja odnose, pravice, dolžnosti, pristojnosti in razmerja med sodelujočimi zavodi v VTI. Izvajanje študijskih programov ali njihovih delov temelji na tesnem in stalnem sodelovanju med ponudnikom VTI in izvajalcem VTI. Ponudnik VTI v skladu s sklenjeno pogodbo za izvajanje VTI podeli pravico do uporabe in izvajanja študijskega programa ali dela študijskega programa izvajalcu VTI. Izvajalec VTI pa se obveže, da bo opravljal visokošolsko dejavnost ter izpolnjeval vse obveznosti iz pogodbe;
priglašeni študijski program: je študijski program, za katerega v skladu z osmim in devetim odstavkom 32. člena in tretjim odstavkom 33.b člena ZViS agencija dovoli priglasitev.
II. MEDNARODNI SKUPNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI
6. člen
(mednarodni skupni študijski programi)
Mednarodni skupni študijski programi so študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki jih visokošolski zavod s sedežem v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: slovenski visokošolski zavod) sprejme in izvaja skupaj z enim visokošolskim zavodom ali več visokošolskimi zavodi iz tujine.
Med študijske programe iz prejšnjega odstavka ne spadajo študijski programi, ki:
-
jih niso oblikovali in sprejeli vsi sodelujoči visokošolski zavodi ter to ni razvidno iz konzorcijskega sporazuma;
-
omogočajo delni študij v tujini po načelu izmenjav študentov oziroma visokošolskih učiteljev po študijskem programu, ki ni akreditiran kot skupni;
-
se izvajajo kot transnacionalno izobraževanje.
II.1 AKREDITACIJA IN EVALVACIJA
Akreditacija mednarodnega skupnega študijskega programa se opravi takrat, kadar ga slovenski visokošolski zavod namerava izvajati skupaj s tujim visokošolskim zavodom, ki ni akreditiran pri agencijah s seznama Evropskega združenja agencij za kakovost v visokem šolstvu (European Quality Assurance Register for Higher Education – EQAR). Slovenski visokošolski zavod mora biti vpisan v javno evidenco pri agenciji.
Za akreditacijo mednarodnega skupnega študijskega programa se uporabljajo standardi kakovosti po področjih presoje iz 17. in 18. člena meril za akreditacijo.
8. člen
(dodatna merila za presojo mednarodnega skupnega študijskega programa)
1. Tuji visokošolski zavod, ki bo sodeloval pri izvajanju mednarodnega skupnega študijskega programa, je v državi, v kateri deluje in ima sedež, akreditiran oziroma ustrezno priznan.
2.
Deleži mednarodnega skupnega študijskega programa, ki jih izvajajo vsi sodelujoči visokošolski zavodi, so ustrezno vsebinsko in izvedbeno porazdeljeni in utemeljeni. Porazdelitev mednarodnega skupnega študijskega programa pomeni študijsko povezavo, ki presega izobraževalno, raziskovalno in ustvarjalno zmožnost posamičnih sodelujočih visokošolskih zavodov s svojimi vzvodi mobilnosti.
Sodelovanje visokošolskih zavodov pri izvajanju mednarodnega skupnega študijskega programa je natančno opredeljeno v konzorcijskem sporazumu. Ta mora vsebovati predvsem določbe o:
-
načinu sodelovanja pri vodenju in izvajanju mednarodnega skupnega študijskega programa ter jasni razmejitvi odgovornosti,
-
pravicah in obveznostih vseh sodelujočih visokošolskih zavodov,
-
deležu in vsebini oziroma učnih enotah študijskega programa, ki ju bo izvajal posamezni visokošolski zavod,
-
enotnih vpisnih pogojih, pogojih za napredovanje in končanje študija,
-
številu kreditnih točk, ki jih bo podeljeval posamezni visokošolski zavod,
-
plačilu/financiranju študija,
-
samoevalvaciji programa, njegovega spreminjanja in posodabljanja,
-
vsebini in obliki skupne diplome oziroma določbe o tem, da bodo visokošolski zavodi podeljevali vsak svojo diplomo,
-
vsebini in obliki skupne (usklajene) priloge k diplomi;
-
vpisa študentov, poteka in končanja študija ter podeljevanja diplom,
-
pridobivanja kompetenc in doseganja učnih izidov študentov in diplomantov,
-
zagotavljanja pravic vpisanih študentov, visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter drugih deležnikov, ki sodelujejo pri izvajanju programa,
-
organizacije in izvajanja redne skupne samoevalvacije študijskega programa, sodelovanja vseh deležnikov, predvsem študentov in visokošolskih učiteljev vseh sodelujočih visokošolskih zavodov, pri samoevalvaciji.
Konzorcijski sporazum mora biti sklenjen najmanj za toliko časa, kolikor traja študij po mednarodnem skupnem študijskem programu, podaljšanem za eno leto.
Visokošolski zavod mora agencijo o vseh spremembah konzorcijskega sporazuma obvestiti v 30 dneh od njihove uveljavitve.
9. člen
(odstop od sodelovanja)
Kadar posamezni visokošolski zavod ne sodeluje več pri izvajanju mednarodnega skupnega študijskega programa, morajo preostali sodelujoči visokošolski zavodi s konzorcijskim sporazumom na novo določiti medsebojna razmerja, pravice in dolžnosti v skladu z 8. členom teh meril. O taki spremembi konzorcijskega sporazuma je treba agencijo obvestiti v 30 dneh od njene uveljavitve. Če je sklenjen nov konzorcijski sporazum, ga je treba priložiti obvestilu.
II.1.2 EVALVACIJA MEDNARODNEGA SKUPNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
10. člen
(zunanja evalvacija)
Zunanja evalvacija mednarodnega skupnega študijskega programa se opravi v postopku podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda, izredne evalvacije študijskega programa ali se izvede kot evalvacija vzorca študijskih programov.
Za zunanjo evalvacijo mednarodnega skupnega študijskega programa se uporabljajo standardi kakovosti po področjih presoje iz 21., 22. in 23. člena meril za akreditacijo. Presoja se tudi izpolnjevanje obveznosti iz konzorcijskega sporazuma, sklenjenega med sodelujočimi visokošolskimi zavodi. Neizpolnjevanje ali kršitev določil sporazuma se šteje za večjo pomanjkljivost oziroma neskladnost v skladu s 45. členom meril za akreditacijo, pri čemer se presojajo druga do sedma točka drugega odstavka tega člena.
11. člen
(izredna evalvacija mednarodnega skupnega študijskega programa)
Izredna evalvacija mednarodnega skupnega študijskega programa se opravi v skladu s 37. in 38. členom meril za akreditacijo.
12. člen
(priglasitev v tujini akreditiranega mednarodnega skupnega študijskega programa)
Priglasitev v tujini akreditiranega mednarodnega skupnega študijskega programa se opravi takrat, kadar ga visokošolski zavod s sedežem v Republiki Sloveniji namerava izvajati s tujimi visokošolskimi zavodi, akreditiranimi pri agencijah, ki so na seznamu EQAR, in če je akreditacijo tega programa opravila tuja agencija s seznama EQAR.
Svet agencije s sklepom dovoli priglasitev, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.
Če pogoji iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni, priglasitev ni mogoča. Sodelujoči visokošolski zavodi lahko v takem primeru skupni študijski program akreditirajo v skladu s 7. in 8. členom teh meril.
III.1 IZVAJANJE OZIROMA ORGANIZIRANJE VTI NA PODLAGI POGODBE
VTI se lahko izvaja ali organizira na podlagi pogodbe VTI, s katero se urejajo vsa razmerja med sodelujočimi zavodi v VTI.
Pogodba VTI mora biti skladna z nacionalno zakonodajo na področju visokega šolstva, in sicer v državi ponudnika VTI in v državi izvajalca VTI, če je dokazana javna veljavnost ponujanega študijskega programa.
Pogodba VTI je sestavljena v pisni obliki in mora vsebovati vse sestavine, navedene v 14. členu, ter vse priloge, navedene v 27. členu teh meril.
Iz pogodbe VTI mora biti razvidno, da bodo zagotovljeni: