MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 7 (MSRP 7)...

MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 7

Finančni instrumenti: razkritja

CILJ

1

Cilj tega MSRP je zahtevati, da podjetja v svoje računovodske izkaze vključijo razkritja, ki uporabnikom omogočajo, da ovrednotijo:

(a)

pomen finančnih instrumentov za finančno stanje in dosežke podjetja, ter

(b)

naravo in obseg tveganj, ki izhajajo iz finančnih instrumentov, katerim je podjetje izpostavljeno v zadevnem obdobju in ►M5 ob koncu poročevalskega obdobja ◄ , ter kako podjetje obvladuje tovrstna tveganja.

2

Načela v tem MSRP dopolnjujejo načela pripoznavanja, merjenja in predstavljanja finančnih sredstev in finančnih obveznosti v MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje in MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje.

PODROČJE UPORABE

3

Ta MSRP uporabljajo vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

deleže v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih ali skupnih podvigih, ki se obračunajo v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MRS 27 Ločeni računovodski izkazi ali MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. MSRP 10, MRS 27 ali MRS 28 pa v nekaterih primerih od podjetja zahtevajo ali mu dopuščajo obračunavanje deleža v odvisnem podjetju, pridruženem podjetju ali skupnem podvigu z uporabo MSRP 9; v takih primerih podjetja uporabljajo zahteve tega MSRP, za deleže, merjene po pošteni vrednosti, pa zahteve iz MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti. Podjetja ta MSRP prav tako uporabljajo za vse izpeljane finančne instrumente, povezane z deleži v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih ali skupnih podvigih, razen če izpeljan finančni instrument ustreza opredelitvi kapitalskega instrumenta iz MRS 32.

▼B

(b)

pravice in obveze zaposlovalcev, ki izhajajo iz programov zaslužkov za zaposlene, na katere se nanaša MRS 19 Zaslužki zaposlencev.

▼M12 —————

▼B

(d)

zavarovalne pogodbe, kakor so opredeljene v MSRP 4 Zavarovalne pogodbe. Ta MSRP pa se uporablja tudi za izpeljane instrumente, vgrajene v zavarovalnih pogodbah, če MRS 39 od podjetja zahteva, da jih prikaže posamezno. Poleg tega mora izdajatelj uporabljati ta MSRP za pogodbe o finančnem poroštvu, če izdajatelj uporablja MRS 39 pri pripoznavanju in merjenju pogodb, če pa se izdajatelj v skladu s 4.(d) členom MSPR 4 odloči za uporabo MSRP 4 pri pripoznavanju in merjenju pogodb, pa mora uporabljati MSPR 4.

(e)

finančne instrumente, pogodbe in obveze v okviru plačilne transakcije z delnicami, na katere se nanaša MSRP 2 Plačilo z delnicami, razen tega, da se ta MSRP uporablja za pogodbe, zajete v 5.–7. členu MRS 39.

▼M6

(f)

instrumente, ki jih je treba razvrstiti kot kapitalske instrumente v skladu s 16.A in 16.B členom ali 16.C in 16.D členom MRS 32.

▼B

4

Ta MSRP se uporablja za pripoznane in nepripoznane finančne instrumente. Pripoznani instrumenti vključujejo finančna sredstva in finančne obveznosti, zajete v MRS 39. Nepripoznani finančni instrumenti vključujejo nekatere finančne instrumente, ki sicer niso zajeti v MRS 39, so pa zajeti v tem MSRP (kot so nekatere obveze iz posojil).

5

Ta MSRP se uporablja za pogodbe za nakup ali prodajo nefinančnih sredstev, določenih v MRS 39 (glej 5.–7. člen MRS 39).

SKUPINE FINANČNIH INSTRUMENTOV IN STOPNJA RAZKRITJA

6

Kadar ta MSRP zahteva razkritja ločeno glede na skupino finančnih instrumentov, podjetje razvrsti finančne instrumente v skupine, ki ustrezajo naravi informacij, ki se razkrivajo, in upoštevajo značilnosti teh finančnih instrumentov. Podjetje zagotovi zadostne informacije, da omogoči uskladitev vrstičnih postavk, predstavljenih v ►M5 izkazu finančnega položaja ◄ .

POMEN FINANČNIH INSTRUMENTOV ZA FINANČNO STANJE IN DOSEŽKE

7

Podjetje razkrije informacije, ki uporabnikom njegovih računovodskih izkazov omogočajo, da ovrednotijo pomen finančnih instrumentov za njegovo finančno stanje in dosežke.

▼M5

Izkaz finančnega položaja

▼B

Kategorije finančnih sredstev in finančnih obveznosti

8

Knjigovodske vrednosti posameznih spodaj navedenih kategorij, kakor so opredeljene v MRS, se razkrijejo bodisi v obrazcu ►M5 izkaza finančnega položaja ◄ bodisi v pojasnilih:

(a)

finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, z ločenim prikazom (i) sredstev, ki so bila kot taka označena ob začetnem pripoznavanju, in (ii) sredstev, ki so bila razvrščena kot sredstva v posesti za trgovanje v skladu z MRS 39,

(b)

finančnih naložbah v posesti do zapadlosti v plačilo,

(c)

posojila in terjatve,

(d)

za prodajo razpoložljiva finančna sredstva,

(e)

Finančne obveznosti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, z ločenim prikazom (i) sredstev, ki so bila kot taka označena ob začetnem pripoznavanju, in (ii) sredstev, ki so bila razvrščena kot sredstva v posesti za trgovanje v skladu z MRS 39, ter

(f)

finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti.

Finančna sredstva ali finančne obveznosti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid

9

Če je podjetje posojilo ali terjatev (ali skupino posojil ali terjatev) označilo kot posojilo ali obveznost po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, razkrije:

(a)

največjo izpostavljenost posojila ali terjatve (ali skupine posojil ali terjatev) kreditnemu tveganju (glej 36.(a) člen) ►M5 ob koncu poročevalskega obdobja ◄ .

(b)

znesek, za katerega morebitni povezani kreditni izpeljani finančni instrumenti ali podobni instrumenti zmanjšujejo največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju.

(c)

znesek sprememb, v obravnavanem obdobju in kumulativno, poštene vrednosti posojila ali terjatve (ali skupine posojil ali terjatev), ki jih je mogoče pripisati spremembam kreditnega tveganja finančnega sredstva, določenem bodisi:

(i)

kot znesek sprememb njegove poštene vrednosti, ki jih ni mogoče pripisati spremembam tržnih pogojev, ki povzročajo tržno tveganje, bodisi

(ii)

z uporabo druge metode, za katero podjetje meni, da natančneje odseva spremembe poštene vrednosti, ki jih je mogoče pripisati spremembam kreditnega tveganja sredstva.

Spremembe tržnih pogojev, ki povzročajo tržno tveganje, vključujejo spremembe opazovane (normne) obrestne mere, cene blaga, deviznega tečaja, indeksa cen ali mer.

(d)

znesek sprememb poštene vrednosti morebitnih povezanih kreditnih izpeljanih finančnih instrumentov ali podobnih instrumentov, ki so nastale v obravnavanem obdobju in kumulativno od takrat, ko je bilo posojilo ali terjatev označeno kot tako.

10

Če je podjetje finančno obveznost označilo kot finančno obveznost po pošteni vrednosti skozi poslovni izid v skladu z 9. členom MRS 39, razkrije:

(a)

znesek sprememb, v obravnavanem obdobju in kumulativno, poštene vrednosti finančne obveznosti, ki jih je mogoče pripisati spremembam kreditnega tveganja te obveznosti, določen bodisi:

(i)

kot znesek sprememb njegove poštene vrednosti, ki jih ni mogoče pripisati spremembam tržnih razmer, ki povzročajo tržno tveganje (glej B4. člen priloge B), bodisi

(ii)

z uporabo druge metode, za katero podjetje meni, da natančneje odseva spremembe poštene vrednosti, ki jih je mogoče pripisati spremembam kreditnega tveganja obveznosti.

Spremembe tržnih razmer, ki povzročajo tržno tveganje, vključujejo spremembe normne obrestne mere, cene finančnega instrumenta drugega podjetja, cene blaga, deviznega tečaja, indeksa cen ali mer. Za pogodbe, ki vključujejo možnost povezovanja enot, spremembe tržnih pogojev zajemajo spremembe v dosežkih povezanega notranjega ali zunanjega investicijskega sklada.

(b)

razliko med knjigovodsko vrednostjo finančne obveznosti in zneskom, ki bi ga moralo podjetje ob zapadlosti po pogodbi plačati imetniku obveze.

11

Podjetje razkrije:

(a)

metode, ki jih uporablja, da zagotovi skladnost z 9.(c) in 10.(a) členom.

(b)

če podjetje meni, da razkritje, ki ga je podalo, da zagotovi skladnost z 9.(c) ali 10.(a) členom, ne odseva natančno sprememb poštene vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti, ki jih je mogoče pripisati spremembam kreditnega tveganja, razloge za tako ugotovitev in dejavnike, za katere meni, da so v zvezi s tem koristni.

Prerazvrstitev

12

Če podjetje prerazvrsti finančno sredstvo (v skladu s členi 51–54 MRS 39) kot sredstvo, merjeno:

(a)

po nabavni ali odplačni vrednosti, in ne po pošteni vrednosti, ali

(b)

po pošteni vrednosti, in ne po nabavni ali odplačni vrednosti,

razkrije znesek, prerazvrščen v posamezno kategorijo in iz posamezne kategorije, ter navede razloge za prerazvrstitev.

12A

Če je podjetje prerazvrstilo finančno sredstvo iz kategorije po pošteni vrednosti preko poslovnega izida v skladu s členom 50B ali 50D MRS 39 ali iz kategorije za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev v skladu s členom 50E MRS 39, razkrije:

(a)

znesek, prerazvrščen v posamezno kategorijo in iz posamezne kategorije;

(b)

za vsako obdobje poročanja do odprave pripoznanja knjigovodske zneske in poštene vrednosti vseh finančnih sredstev, ki so bila prerazvrščena v sedanjem obdobju in predhodnih obdobjih poročanja;

(c)

ali je bilo finančno sredstvo prerazvrščeno v skladu s členom 50B – v izjemnih razmerah ter je iz dejstev in okoliščin razvidno, da je šlo za izjemne razmere;

(d)

za obdobje poročanja, ko je bilo finančno sredstvo prerazvrščeno, pošteno vrednost dobička ali izgube pri finančnem sredstvu, ki sta bila pripoznana v poslovnem izidu ali drugem obsežnem dohodku v tem obdobju in predhodnih obdobjih poročanja;

(e)

za vsako obdobje poročanja po prerazvrstitvi (vključno z obdobjem poročanja, v katerem je bilo finančno sredstvo prerazvrščeno) do odprave pripoznanja finančnega sredstva pošteno vrednost dobička ali izgube, ki bi bila pripoznana v poslovnem izidu ali drugem obsežnem dohodku, če finančno sredstvo ne bi bilo prerazvrščeno, ter dobiček, izgubo, dohodek in odhodek, ki so pripoznani v poslovnem izidu; in

(f)

efektivno obrestno mero in ocenjene zneske denarnih tokov, za katere podjetje pričakuje, da jih bo izterjalo, kakor znašajo na datum prerazvrstitve finančnega sredstva.

▼M34 —————

▼M34

Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti

13A

Razkritja v 13.B–13.E členu dopolnjujejo druge zahteve glede razkritij tega MSRP in so potrebna za vse pripoznane finančne instrumente, ki se pobotajo v skladu z 42. členom MRS 32. Ta razkritja se uporabljajo tudi za pripoznane finančne instrumente, ki so predmet izvršljive okvirne pogodbe o pobotu ali podobnega sporazuma, ne glede na to, ali se pobotajo v skladu z 42. členom MRS 32.

13B

Podjetje razkrije informacije, ki omogočajo uporabnikom njegovih računovodskih izkazov, da ocenijo učinek oz. potencialni učinek pogodb o pobotu na finančni položaj podjetja. To vključuje učinke oz. potencialne učinke pravic do pobota, povezanih s pripoznanimi finančnimi sredstvi podjetja in pripoznanimi finančnimi obveznostmi, ki spadajo v področje uporabe 13.A člena.

13C

Da bi se dosegel cilj iz 13.B člena, podjetje na koncu poročevalskega obdobja ločeno razkrije naslednje kvantitativne informacije za pripoznana finančna sredstva in za pripoznane finančne obveznosti, ki spadajo v področje uporabe 13.A člena:

(a)

kosmate zneske teh pripoznanih finančnih sredstev in pripoznanih finančnih obveznosti,

(b)

zneske, ki se pri določanju čistih zneskov, predstavljenih v izkazu finančnega položaja, pobotajo v skladu s kriteriji 42. člena MRS 32,

(c)

čiste zneske, ki so predstavljeni v izkazu finančnega položaja,

(d)

zneske, ki so predmet izvršljive okvirne pogodbe o pobotu ali podobnega sporazuma, ki sicer niso vključeni v 13.C(b) člen, vključno z:

(i)

zneski, povezanimi s pripoznanimi finančnimi instrumenti, ki ne izpolnjujejo nekaterih ali vseh kriterijev za pobotanje iz 42. člena MRS 32, in

(ii)

zneski, povezani s finančnim zavarovanjem (vključno z zavarovanjem z denarnimi sredstvi), ter

(e)

čisti znesek po odštetju zneskov pod točko (d) od zneskov pod točko (c) zgoraj.

Informacije, ki jih zahteva ta člen, se predstavijo v obliki tabele, ločeno za finančna sredstva in za finančne obveznosti, razen če je kakšna druga oblika bolj primerna.

13D

Celotni znesek, ki se v skladu s 13.C(d) členom razkrije za instrument, se omeji na znesek iz 13.C(c) člena za ta instrument.

13E

Podjetje v razkritja vključi opis pravic do pobota, povezanih s pripoznanimi finančnimi sredstvi podjetja in pripoznanimi finančnimi obveznostmi, ki so predmet izvršljive okvirne pogodbe o pobotu ali podobnega sporazuma, razkritih v skladu s 13.C(d) členom, vključno z naravo takšnih pravic.

13F

Če se informacije, ki jih zahtevajo 13.B–13.E členi, razkrivajo v več kot enem pojasnilu k računovodskim izkazom, podjetje uporabi navzkrižno sklicevanje med temi pojasnili.

▼B

Zavarovanje s premoženjem

14

Podjetje mora razkriti:

(a)

knjigovodsko vrednost finančnih sredstev, ki jih zastavi za zavarovanje obveznosti ali pogojnih obveznosti, vključno z zneski, ki so bili prerazvrščeni v skladu s 37.(a) členom MRS 39, ter

(b)

pogoje, ki se nanašajo na zastavo sredstev.

15

Če ima podjetje zavarovanje (finančnih ali nefinančnih sredstev) s premoženjem in mu je dovoljeno, da to zavarovanje proda ali ponovno zastavi v primeru, da s strani lastnika zavarovanja ne pride do neplačila, podjetje razkrije:

(a)

pošteno vrednost zavarovanja s premoženjem, ki ga ima,

(b)

pošteno vrednost morebitnega prodanega ali ponovno zastavljenega zavarovanja s premoženjem in ali ga je podjetje dolžno vrniti, ter

(c)

pogoje v zvezi z uporabo zavarovanja s premoženjem.

Račun popravkov vrednosti za kreditne izgube

16

Če so finančna sredstva oslabljena zaradi kreditnih izgub, pri čemer podjetje evidentira oslabitev na ločenem računu (npr. računu popravkov vrednosti, ki se uporablja za evidentiranje posameznih oslabitev, ali podobnem računu za evidentiranje skupne oslabitve sredstev), in ne odšteje neposredne knjigovodske vrednosti sredstev, podjetje razkrije uskladitev sprememb na tem računu v obravnavanem obdobju za vsako skupino finančnih sredstev.

Sestavljeni finančni instrumenti z mnogovrstnimi vgrajenimi izpeljanimi finančnimi instrumenti

17

Če podjetje izda instrument, ki vsebuje tako sestavino finančnih obveznosti kot sestavino lastniškega kapitala (glej 28. člen MRS 32), in ima ta instrument mnogovrstne vgrajene izpeljane finančne instrumente, katerih vrednosti so medsebojno odvisne (kot je odpoklicljiv zamenljiv dolžniški instrument), podjetje razkrije obstoj teh možnosti.

Neplačila in kršitve

18

Za zapadla posojila, pripoznana ►M5 ob koncu poročevalskega obdobja ◄ , podjetje razkrije:

(a)

podrobnosti o morebitnih neplačilih glavnice, obresti, amortizacijskega sklada v obravnavanem obdobju ali o pogojih izplačila, ki se nanašajo na zapadla posojila,

(b)

knjigovodsko vrednost neplačanih zapadlih posojil ►M5 ob koncu poročevalskega obdobja ◄ , ter

(c)

ali je bilo neplačilo odpravljeno ali pa je bil sklenjen nov dogovor o pogojih plačila zapadlih posojil, preden je bila odobrena izdaja računovodskih izkazov.

19

Če je v obravnavanem obdobju prišlo do kršitev pogojev posojilne pogodbe, ki niso zajeti v 18. členu, podjetje razkrije enake informacije, zahtevane v skladu z 18. členom, če so te kršitve posojilodajalcu omogočile, da zahteva pospešeno odplačilo (razen če so bile kršitve odpravljene ali če je bil dosežen nov dogovor o pogojih odplačila posojila ►M5 ob koncu poročevalskega obdobja ◄ ali pred njim).

▼M5

Izkaz vseobsegajočega donosa in lastniški kapital

▼B

Postavke prihodkov, odhodkov, dobičkov ali izgub

20

Podjetje razkrije naslednje postavke prihodkov, odhodkov, dobičkov ali izgub bodisi v obrazcu računovodskih izkazov ali v pojasnilih:

(a)

čiste dobičke ali čiste izgube na:

(i)

finančnih sredstvih ali finančnih obveznostih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, z ločenim prikazom čistega dobička ali čiste izgube na finančnih sredstvih ali finančnih obveznostih, ki so bili kot taki označeni ob začetnem pripoznavanju in čistega dobička ali čiste izgube na finančnih sredstvih ali finančnih obveznostih, ki so bili razvrščeni kot sredstva ali obveznosti v posesti za trgovanje v skladu z MRS 39,

▼M5

(ii)

za prodajo razpoložljivih sredstvih, z ločenim prikazom zneska dobička ali izgube, pripoznanega v drugem vseobsegajočem donosu v obravnavanem obdobju, in zneska, prerazvrščenega iz lastniškega kapitala v poslovni izid za obravnavano obdobje,

▼B

(iii)

finančnih naložbah v posesti do zapadlosti v plačilo,

(iv)

posojila in terjatve, ter

(v)

finančnih obveznostih, merjenih po odplačni vrednosti.

(b)

skupne prihodke od obresti in skupne odhodke za obresti (izračunane z uporabo metode efektivnih obresti) za finančna sredstva ali finančne obveznosti, ki niso prikazani po pošteni vrednosti skozi poslovni izid;

(c)

prihodke od nadomestil in odhodke za nadomestila (poleg zneskov, vključenih v določanje efektivne obrestne mere), ki izhajajo iz:

(i)

finančnih sredstev ali finančnih obveznosti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, ter

(ii)

skrbniških in drugih fiduciarnih aktivnostih, katerih rezultat je posedovanje ali nalaganje sredstev v imenu posameznikov, skrbniških skladov, pokojninskih sistemov in drugih institucij,

(d)

prihodke od obresti na oslabljenih finančnih sredstvih, obračunane v skladu z AG93. členom MRS 39, ter

(e)

znesek morebitne izgube zaradi oslabitve za vsako skupino finančnih sredstev.

Druga razkritja

Računovodske usmeritve

▼M49

21

V skladu s 117. členom MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007) podjetje razkrije pomembne računovodske usmeritve, vključno s podlagami za merjenje, ki se uporabljajo pri pripravljanju računovodskih izkazov, in druge računovodske usmeritve, ki so koristne za razumevanje računovodskih izkazov.

▼B

Obračunavanje varovanja pred tveganjem

22

Podjetje razkrije naslednje sestavine ločeno za posamezne vrste varovanja, opisane v MRS 39 (tj. varovanje poštene vrednosti pred tveganjem, varovanje pred denarnotokovnim tveganjem in varovanje čistih finančnih naložb v enoto v tujini pred tveganjem):

(a)

opis vsake vrste varovanja pred tveganjem,

(b)

opis finančnih instrumentov, določenih kot instrumenti za varovanje pred tveganjem, in navedbo njihove poštene vrednosti ►M5 ob koncu poročevalskega obdobja ◄ , ter

(c)

naravo tveganj, za katera je bilo uvedeno varovanje pred tveganjem.

23

Za varovanja pred denarnotokovnim tveganjem podjetje razkrije:

(a)

obdobja, v katerih se pričakuje pojav denarnih tokov in da bodo ti vplivali na poslovni izid,

(b)

opis morebitnih napovedanih transakcij, za katere je bilo v preteklosti uporabljeno obračunavanje varovanja pred tveganji, za katerega pa se pričakuje, da se ne bo več pojavilo,

▼M5

(c)

znesek, ki je bil v obravnavanem obdobju pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu,

(d)

znesek, ki je bil prerazvrščen iz lastniškega kapitala v poslovni izid za obravnavano obdobje, s prikazom zneska, vključenega v vsako vrstično postavko izkaza vseobsegajočega donosa, ter

▼B

(e)

znesek, ki je bil odstranjen iz lastniškega kapitala v zadevnem obdobju in vključen v začetno nabavno vrednost ali drugo knjigovodsko vrednost nefinančnega sredstva ali nefinančne obveznosti, katerih pridobitev ali nastanek sta bila posledica zelo verjetne napovedane transakcije, varovane pred tveganjem.

24

Podjetje razkrije ločeno:

(a)

pri varovanju poštene vrednosti pred tveganjem, dobičku ali izgubi:

(i)

na instrumentu za varovanje pred tveganjem, ter

(ii)

na postavki, varovani pred tveganjem, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju.

(b)

neučinkovitost, pripoznano v poslovnem izidu, ki izhaja iz varovanj pred denarnotokovnim tveganjem, ter

(c)

neučinkovitost, pripoznano v poslovnem izidu, ki izhaja iz varovanj čistih finančnih naložb v enoto v tujini.

Poštena vrednost

25

Razen v primerih, določenih v 29. členu, podjetje za vsako skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti (glej 6. člen) mora razkriti pošteno vrednost te skupine sredstev in obveznosti na način, ki dopušča primerjavo s knjigovodsko vrednostjo.

26

Pri razkrivanju poštenih vrednosti mora podjetje razvrstiti finančna sredstva in finančne obveznosti v skupine, ki pa jih izravna, če so njihove knjigovodske vrednosti izravnane v ►M5 izkazu finančnega položaja ◄ .

28

V nekaterih primerih podjetje ne pripozna dobička ali izgube ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva ali finančne obveznosti, ker poštene vrednosti ne dokazuje kotirana cena na delujočem trgu za enako sredstvo ali obveznost (tj. vložek Ravni 1) niti ne temelji na tehniki ocenjevanja vrednosti, pri kateri se uporabljajo le podatki z opazovanih trgov (glej AG76. člen MRS 39). V takih primerih mora podjetje po vrstah finančnega sredstva ali finančne odgovornosti razkriti:

(a)

svojo računovodsko usmeritev za pripoznavanje razlike med pošteno vrednostjo ob začetnem pripoznanju in transakcijsko ceno v poslovnem izidu zaradi upoštevanja spremembe dejavnikov (vključno s časom), ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva ali obveznosti (glej AG76.(b) člen MRS 39),

▼B

(b)

agregatno razliko, ki bo šele pripoznana v poslovnem izidu na začetku ali koncu obdobja, in uskladitev teh sprememb pri izravnavi te razlike,

▼M33

(c)

zakaj je podjetje ugotovilo, da transakcijska cena ni najboljši dokaz poštene vrednosti, vključno z opisom dokazov, ki podpirajo pošteno vrednost.

29

Razkritja poštene vrednosti se ne zahtevajo:

(a)

če je knjigovodska vrednost dovolj natančen približek poštene vrednosti za na primer finančne instrumente, kot so kratkoročne trgovinske terjatve in obveznosti,

▼M33

(b)

za naložbe v kapitalskih instrumentih, ki za enak instrument nimajo kotirane tržne cene na delujočem trgu (tj. vložek Ravni 1), ali za izvedene finančne instrumente, povezane s takimi lastniškimi instrumenti, se ta vrednost izmeri po nabavni ceni v skladu z MRS 39, ker poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ali

▼B

(c)

za pogodbo, ki vsebuje možnost diskrecijske udeležbe (kakor je opisana v MSRP 4), če poštene vrednosti te možnosti ni mogoče izmeriti z zanesljivo natančnostjo.

30

V primerih, opisanih v 29.(b) in (c) členu, mora podjetje razkriti informacije, da uporabnikom računovodskih izkazov pomaga, da sami ocenijo obseg možnih razlik med knjigovodsko vrednostjo finančnih sredstev ali finančnih obveznosti in njihovo pošteno vrednostjo, vključno z:

(a)

dejstvom, da informacije o pošteni vrednosti niso bile razkrite za te instrumente, ker poštene vrednosti ni mogoče izmeriti z zanesljivo natančnostjo,

(b)

opisom finančnih instrumentov, njihovo knjigovodsko vrednostjo in pojasnilom, zakaj poštene vrednosti ni mogoče izmeriti z zanesljivo natančnostjo,

(c)

informacijami o trgu za zadevne instrumente,

(d)

informacijami o tem, ali in kako podjetje namerava prodati zadevne finančne instrumente, ter

(e)

če je pripoznanje finančnih instrumentov, katerih poštene vrednosti predhodno ni bilo mogoče izmeriti z zanesljivo natančnostjo, odpravljeno, navedbo tega dejstva, njihove knjigovodske vrednosti v času pripoznanja in zneska pripoznanega dobička ali izgube.

NARAVA IN OBSEG TVEGANJ, KI IZHAJAJO IZ FINANČNIH INSTRUMENTOV

31

Podjetje mora razkriti informacije, ki uporabnikom računovodskih izkazov omogočajo, da ovrednotijo naravo in obseg tveganj iz finančnih instrumentov, katerim je podjetje izpostavljeno ►M5 ob koncu poročevalskega obdobja ◄ .

32

Razkritja, zahtevana v skladu s 33.–42. členom, so usmerjena v tveganja, ki izhajajo iz finančnih instrumentov, in v način obvladovanja teh tveganj. Ta tveganja običajno med drugim vključujejo tudi kreditno tveganje, likvidnostno tveganje in tržno tveganje.

▼M29

32A

Zagotavljanje kvalitativnih razkritij v okviru kvantitativnih razkritij uporabnikom omogoča, da povežejo zadevna razkritja in tako sestavijo celotno sliko narave in obsega tveganj, ki izhajajo iz finančnih instrumentov. Povezanost med kvalitativnimi in kvantitativnimi razkritji prispeva k razkritju informacij na način, ki bolje omogoča uporabnikom, da ocenijo izpostavljenost podjetja tveganjem.

▼B

Kvalitativna razkritja

33

Za vsako vrsto tveganja, ki izhaja iz finančnih instrumentov, mora podjetje razkriti:

MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 7 (MSRP 7) - Finančni instrumenti: razkritja