Zakon o osnovni šoli

281. Zakon o osnovni šoli

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

U K A Z
o razglasitvi zakona o osnovni šoli

Razglaša se zakon o osnovni šoli, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. februarja 1980, na seji Zbora občin dne 20. februarja 1980, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 20. februarja 1980 in na seji Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 20. februarja 1980.

Št. 0100-82/80

Ljubljana, dne 20. februarja 1980.

Predsednik
Viktor Avbelj l. r.

Z A K O N
o osnovni šoli

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Osnovna šola razvija osebnost in ustvarjalne sposobnosti vsakega posameznika in pripravlja učence za aktivno vključevanje v samoupravne socialistične odnose ter v prizadevanja za hitrejši materialni in kulturni razvoj celotne družbe.

Vzgoja in izobraževanje mladine in odraslih v osnovni šoli je del enotnega sistema vzgoje in izobraževanja v Socialistični republiki Sloveniji.

2. člen

V osnovni šoli se učenci vzgajajo in pridobivajo splošno izbrazbo ter se s tem pripravljajo na nadaljnje izobraževanje, delo, samoupravljanje in osebno življenje.

Obiskovanje osnovne šole je obvezno in traja osem let.

V letu pred vstopom v osnovno šolo otroci obvezno obiskujejo pripravo na osnovno šolo.

Priprava na osnovno šolo se izvaja v skladu z zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok.

3. člen

Vzgoja in izobraževanje v osnovni šoli temelji na marksizmu kot idejnem temelju, znanstveni teoriji in revolucionarni praksi delavskega razreda, na samoupravljanju kot vsebini in metodi dela, na spoštovanju človekove osebnosti in potrebah njenega zdravega telesnega in duševnega razvoja, na ustvarjalni vlogi človeka pri delu in uveljavljanju samoupravnih socialističnih odnosov, na dosežkih in zahtevah razvoja kulture, znanosti, tehnike in tehnologije.

4. člen

Temeljni družbeni smoter osnovne šole je razvijati svobodno, ustvarjalno, samostojno in celovito osebnost samoupravne socialistične družbe.

Osnovna šola uresničuje temeljni družbeni smoter s celotnim življenjem in delom tako, da omogoča učencem:

-

sistematično pridobivanje, razširjanje in poglabljanje znanja, uvajanje v razumevanje temeljnih zakonitosti razvoja narave, družbe in človeka ter spoznavanje medsebojne povezanosti in prepletenosti družbenega razvoja, kulture, znanosti, tehnike in drugih področij človekovega ustvarjanja,

-

razvijanje jezikovne kulture in usposabljanje za ustno in pismeno izražanje v materinem jeziku,

-

razvijanje vedoželjnosti, sposobnosti za opazovanje, kritično in samostojno mišljenje ter usposabljanje za smotrno uporabo znanja,

-

razvijanje potrebe po stalnem izobraževanju in izpopolnjevanju, usposabljanju za racionalno in učinkovito učenje in za samoizobraževanje,

-

usposabljanje za samoupravljanje, razvijanje zavesti o družbeni odgovornosti in vključevanju v aktivno družbeno življenje ter samoupravne odnose,

-

razvijanje ljubezni do svojega naroda in domovine kot skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije, spoznavanje njihovega razvoja in dosežkov kulturnega ustvarjanja,

-

vzgojo v duhu pridobitev socialistične revolucije in tradicij narodnoosvobodilnega boja,

-

usposabljanje za obrambo neodvisnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije in za družbeno samozaščito,

-

vzgojo v duhu načel neuvrščenosti in solidarnosti z delavskimi in drugimi naprednimi gibanji v svetu,

-

razvijanje tovarištva, demokratičnih in odgovornih odnosov med ljudmi, zlasti med spoloma ter usposabljanje za moralno presojanje, kritično ocenjevanje odnosov med ljudmi in za moralno ravnanje,

-

razvijanje odnosa do dela kot temeljne vrednote, delovnih in drugih ustvarjalnih sposobnosti in navad, oblikovanje smisla za gospodarnost in ustreznega odnosa do pridobivanja in potrošnje materialnih dobrin,

-

vsestranski razvoj interesov in sposobnosti, ustrezno odločitev pri izbiri poklica ter jih aktivno usmerja pri vključevanju v nadaljnje izobraževanje in delo,

-

spoznavanje, vrednotenje in doživljanje umetniških del in drugih kulturnih dosežkov, razvijanje sposobnosti za samostojno in ustvarjalno izražanje, doživljanje kulture kot trajne sestavine človekovega življenja in oblikovanje odnosa do nacionalne kulture in njene vloge v celotnem nacionalnem razvoju in odnosa do kulture narodov in narodnosti Jugoslavije,

-

odkrivanje vrednot in lepot narave, navajanje na varovanje naravnih in drugih vrednot človekovega okolja,

-

skladen telesni in duševni razvoj, razvoj telesnih sposobnosti in jih navaja na trajno telesnokulturno aktivnost kot osnovo človekovega zdravega življenja,

-

vzgojo za smotrno, bogatejše in ustvarjalno življenje v prostem času,

-

vključevanje v delo in življenje občanov v krajevni skupnosti,

-

oblikovanje navad zdravega življenja in razvijanje skrbi za varovanje svojega zdravja in življenja ter zdravja in življenja drugih.

5. člen

Osnovna šola uresničuje temeljni družbeni smoter zlasti s tem, da:

-

opravlja vzgojnoizobraževalno delo najmanj v obsegu obveznega programa v skladu s tem zakonom,

-

spodbuja in organizira interesno in družbeno aktivnost učencev ter se v ta namen povezuje s starši, z delavci v organizacijah združenega dela ter z občani, organiziranimi v družbenih organizacijah in društvih,

-

skupaj s starši in drugimi uporabniki v krajevni skupnosti in občini razvija širše možnosti za aktivnost učencev, druge mladine in občanov na področju izobraževanja, kulture, telesne in tehnične kulture.

Osnovna šola se z vsebino in organizacijo svojega celotnega delovanja vključuje v prizadevanja delavcev, delovnih ljudi in občanov za socialni in kulturni razvoj svojega okolja.

6. člen

Za celovito uresničevanje svoje družbene vloge osnovna šola razširja obseg in vsebino dela ter se programsko in organizacijsko oblikuje tako, da uresničuje svojo vzgojnoizobraževalno in drugo dejavnost kot družbeno, kulturno in telesno kulturno središče v krajevni skupnosti in prerašča v celodnevno šolo.

Pri svojem delu se osnovna šola povezuje in sodeluje z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, družbenopolitičnimi, družbenimi organizacijami in društvi, spodbuja vključevanje učencev v dejavnost teh organizacij ter se vključuje v življenje in delo delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.

7. člen

Dejavnost osnovne šole je posebnega družbenega pomena.

Posebni družbeni interes zagotavlja ta zakon s tem, da določa pogoje za opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela, soodločanje delegatov uporabnikov, ustanovitelja, krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v svetu osnovne šole, soglasje občinske skupščine k statutu osnovne šole in druge oblike družbenega vpliva.

8. člen

Občina ustanavlja osnovne šole in zagotavlja splošne pogoje za njihovo delo, zagotavlja varstvo pravic občanov do osnovnega šolanja in skrbi za skladnost načrtovanja dejavnosti osnovnih šol z družbenim planom občine.

9. člen

Podlaga za načrtovanje vzgojnoizobraževalnega dela v osnovni šoli je program življenja in dela osnovne šole, ki ga sprejme Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: strokovni svet).

10. člen

Uporabniki skupaj z izvajalci načrtujejo delo in razvoj osnovne šole ter se sporazumevajo o pogojih in načinu svobodne menjave dela v skladu z zakonom.

11. člen

Predmet svobodne menjave na področju osnovnega šolanja je program storitev, potrebnih za izvedbo delovnega načrta osnovne šole iz 37. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: program storitev), lahko pa tudi posamične storitve.

Program storitev obsega zlasti:

-

vrste, obseg in zahtevnost vzgojnoizobraževalnega in drugega dela, potrebnega za izvedbo delovnega načrta osnovne šole,

-

organizacijo vzgojnoizobraževalnega dela in število učencev osnovne šole po razredih in oddelkih,

-

materialne pogoje, s katerimi osnovna šola omogoča vzgojnoizobraževalno, kulturno, telesnokulturno in tehnično dejavnost mladine in občanov v krajevni skupnosti.

12. člen

Delavci osnove šole pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarijo:

-

s svobodno menjavo dela,

-

s soudeležbo staršev in drugih uporabnikov pri posameznih storitvah v skladu z zakonom,

-

s prodajo proizvodov in storitev,

-

na drugih podlagah, določenih z zakonom.

13. člen

Obvezni predmetnik in učni načrt osnovne šole po tem zakonu je tisti del programa življenja in dela osnovne šole, na podlagi katerega se vsem občanom v Socialistični republiki Sloveniji zagotavlja uresničevanje pravice do osnovnega šolanja.

Obvezni predmetnik in učni načrt osnovne šole skupaj z drugimi pravicami učencev po tem zakonu tvori zagotovljeni program.

14. člen

Uporabniki in izvajalci planirajo osnovno šolanje tako, da omogočajo najmanj uresničevanje zagotovljenega programa v skladu s tem zakonom.

Zagotovljeni program po tem zakonu obsega:

-

programe storitev, s katerimi osnovna šola uresničuje obvezni predmetnik in učni načrt iz 28., 29. in 55. člena tega zakona po normativih iz 48. člena in v skladu s smernicami za delo osnovnih šol iz 27. člena tega zakona,

-

storitve, s katerimi se zagotavljajo pravice iz 79. člena, in druge pravice učencev po tem zakonu.

Če se uporabniki in izvajalci ne dogovorijo drugače, se za vrednotenje zagotovljenega programa šteje, da učitelj opravi 20 ur neposrednega vzgojnoizobraževalnega dela na teden.

15. člen

Vzgoja in izobraževanje v osnovni šoli v obsegu zagotovljenega programa po tem zakonu sta brezplačna.

Uporabniki in izvajalci se v občinski izobraževalni skupnosti s samoupravnim sporazumom o temeljih plana lahko dogovorijo, da zagotovijo brezplačno vzgojo in izobraževanje tudi v obsegu, ki presega zagotovljeni program po tem zakonu.

16. člen

Uporabniki in izvajalci lahko v občinski izobraževalni skupnosti v skladu z zakonom določijo, da starši učencev prispevajo za učbenike in druge šolske potrebščine, za šolsko prehrano, za šolo v naravi in za druge oblike vzgojnoizobraževalnega dela, ki presegajo zagotovljeni program iz 14. člena tega zakona.

17. člen

Otroci tujih državljanov in oseb brez državljanstva, ki živijo v SR Sloveniji, imajo pravico obiskovati osnovno šolo in pripravo na osnovno šolo pod enakimi pogoji kot državljani SFRJ.

18. člen

Starši, skrbniki in druge osebe, pri katerih je otrok v oskrbi (v nadaljnjem besedilu: starši), so odgovorni, da njihovi otroci redno obiskujejo osnovno šolo in pripravo na osnovno šolo.

19. člen

Učni jezik v osnovnih šolah je slovenščina.

V osnovnih šolah na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske nanornosti in so s statutom občin opredeljena kot narodnostno mešana območja, se za poglabljanje enakopravnega sožitja med pripadniki slovenskega naroda in italijanske narodnosti in za razvijanje dvojezičnosti učenci obvezno učijo jezika italijanske narodnosti, učenci italijanske narodnosti pa slovenskega jezika.

V osnovnih šolah na območju, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki madžarske narodnosti in so s statutom občine opredeljena kot narodnostno mešana območja, se v skladu s posebnim zakonom organizira vzgojnoizobraževalno delo v slovenskem in madžarskem jeziku.

20. člen

Varstvo posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju osnovnega šolanja se ureja s posebnim zakonom.

21. člen

Za otroke delavcev na začasnem delu v tujini se lahko v skladu z načeli tega zakona in v skladu z družbenim dogovorom organizira dopolnilno izobraževanje iz posameznih predmetov po predmetniku osnovne šole.

22. člen

Pripadniki drugih narodov in narodnosti Jugoslavije imajo pravico do osnovnega šolanja v svojem materinem jeziku pod pogoji, ki jih določa ta zakon za ustanavljanje in začetek dela osnovne šole in za razporejanje učencev v oddelke.

23. člen

Vzgoja in izobraževanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju se organizira v skladu s tem zakonom in s posebnimi predpisi.

24. člen

Osnovna šola ima statut.

Skupščina občine, ki je ustanovitelj osnovne šole, daje soglasje k statutu osnovne šole.

25. člen

Osnovna šola ima pečat, v katerem je grb SR Slovenije, ime osnovne šole in občine, v kateri ima šola sedež.

V pečatu enote osnovne šole je tudi ime kraja, v katerem je sedež enote.

II. ŽIVLJENJE IN DELO OSNOVNE ŠOLE

1. Program življenja in dela osnovne šole

26. člen

Vzgojnoizobraževalno in drugo delo v osnovni šoli temelji na programu življenja in dela osnovne šole, ki ga sprejme strokovni svet.

Program življenja in dela osnovne šole obsega:

-

smernice za delo osnovnih šol,

-

obvezni predmetnik in učni načrt osnovne šole,

-

učne načrte za fakultativne predmete.

27. člen

Smernice za delo osnovnih šol določajo načela za načrtovanje življenja in dela osnovne šole, vrste dejavnosti in nalog osnovne šole; oblike in način uveljavljanja aktivne vloge učencev v vzgojnoizobraževalnem procesu ter vzgoje učencev za samoupravljanje in za aktivno družbeno življenje; navodila za povezovanje pouka z drugimi oblikami vzgojnoizobraževalnega dela in drugimi aktivnostmi osnovne šole; navodila za bogatitev vsebine in oblik izvajanja interesnih dejavnosti, vsebino in oblike sodelovanja osnovnih šol med seboj ter z vzgojnovarstvenimi organizacijami, glasbenimi šolami, organizacijami usmerjenega izobraževanja, zdravstvenimi in drugimi organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter društvi v krajevni skupnosti in širšem okolju ter naloge šolskih svetovalnih in drugih strokovnih delavcev v osnovni šoli.

Sestavni del smernic za delo osnovnih šol so tudi navodila za delo osnovnih šol v izrednih razmerah.

28. člen

Z obveznim predmetnikom se določi tedensko in letno število ur pouka po posameznih predmetih, število ur interesnih dejavnosti, število ur oddelčne skupnosti ter dopolnilnega in dodatnega pouka.

29. člen

Učni načrt osnovne šole določa smotre in vsebino vzgojnoizobraževalnega dela ter vsebinska in metodična navodila za izvajanje vzgojnoizobraževalnega dela po posameznih predmetih ter navodila za izvajanje dodatnega in dopolnilnega pouka.

30. člen

Predmetnik in učni načrt osnovne šole morata upoštevati dosežke pedagoške in drugih znanosti ter umske in telesne zmogljivosti učencev. Vzgojnoizobraževalno delo po obveznem predmetniku za posamezen razred ne sme preseči 30 ur tedensko.

31. člen

Učni načrti fakultativnih predmetov določajo obseg in vsebino vzgojnoizobraževalnega dela iz predmetov oziroma področij, ki jih ne vsebujeta obvezni predmetnik in učni načrt osnovne šole. S poukom fakultativnih predmetov osnovna šola razširja in poglablja vzgojnoizobraževalno delo z učenci v skladu z njihovimi sposobnostmi in interesi.

32. člen

V osnovni šoli se uporabljajo učbeniki in učila, ki jih potrdi strokovni svet.

33. člen

Vzgojnoizobraževalno delo v osnovni šoli obsega: pouk, interesne dejavnosti, praktično delo in druge oblike organiziranega dela z učenci, samostojno delo učencev in drugo pripravo na pouk, organizirano rekreacijo in podobne oblike dela z učenci.

Ura vzgojnoizobraževalnega dela v osnovni šoli traja praviloma 45 minut.

S programom življenja in dela osnovne šole se lahko določi daljše ali krajše trajanje učne ure za izvajanje posameznih oblik vzgojnoizobraževalnega dela iz prvega odstavka tega člena.

34. člen

Pouk po predmetniku in učnem načrtu organizira osnovna šola za vse učence. Pri tem omogoča smotrno povezovanje pouka po posameznih predmetih, dodatnega in dopolnilnega pouka in interesnih dejavnosti v obsegu, določenem s predmetnikom.

35. člen

Za vključevanje učencev v vsebinsko in organizacijsko bogatejše dejavnosti se organizira osnovna šola kot celodnevna šola in s tem zagotavlja vsem učencem možnosti za uspešno vzgojo in izobraževanje, za zadovoljevanje njihovih razvojnih interesov in potreb ter izboljšuje pogoje za načrtno in celovito uresničevanje smotrov in nalog, določenih s tem zakonom in družbeno vlogo osnovne šole.

Kadar ni možnosti za uvedbo celodnevne šole, organizira osnovna šola v skladu s potrebami in možnostmi uporabnikov razširjen program interesnih dejavnosti za vse učence in podaljšano bivanje za učence, ki so potrebni posebne pomoči ter zanje organizira vzgojnoizobraževalno delo po načelih, ki veljajo za celodnevno šolo.

36. člen

S celodnevnim življenjem in delom razširja osnovna šola skrb za razvoj otrok zlasti s tem, da povezuje uresničevanje predmetnika in učnega načrta osnovne šole z drugimi oblikami vzgojnoizobraževalnega dela in drugimi aktivnostmi, organizira samostojno delo učencev in druge oblike priprave učencev na vzgojnoizobraževalno delo, pouk fakultativnih predmetov, razširjeni program interesnih dejavnosti, rekreacijo in druge aktivnosti za sprostitev učencev, organizira delo učencev v njihovih organizacijah, jim omogoča vključevanje v delo glasbenih šol, kulturnih in telesnokulturnih organizacij, organizacij za tehnično kulturo, v življenje in delo krajevne skupnosti in organizacij združenega dela ter v druge dejavnosti, predvidene z letnim delovnim načrtom.

2. Načrtovanje življenja in dela v osnovni šoli

37. člen

Osnovna šola opravlja vzgojnoizobraževalno in drugo delo po delovnem načrtu, ki ga v skladu s tem zakonom in programom življenja in dela osnovne šole sprejme svet osnovne šole.

Z delovnim načrtom se podrobneje določi obseg, vsebina in razporeditev vzgojnoizobraževalnega, in drugega dela, potrebnega za uresničitev obveznega predmetnika in učnega načrta, fakultativnih predmetov in razširjenega programa interesnih dejavnosti, naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, delo šolske knjižnice, delo organizacij in društev na šoli, aktivnosti za vključevanje šole v okolje, usmerjanje in poklicno svetovanje; vrste in obseg nalog, s katerimi šola uresničuje prizadevanja in skrb za telesni in duševni razvoj, zdravje in prehrano učencev, različne oblike varstva učencev, oblike sodelovanja s starši, sodelovanje zunanjih sodelavcev, strokovno izpopolnjevanje učiteljev, hospitacije, sodelovanje s šolami za izobraževanje učiteljev, delo strokovnih organov, delo šolskih svetovalnih in drugih delavcev ter druge naloge, potrebne za uresničevanje programa življenja in dela šole in naloge, s katerimi bo uresničevala svojo družbeno vlogo v krajevni skupnosti in občini.

38. člen

Za razširjanje in poglabljanje znanja učencev v okviru učnega načrta osnovne šole, fakultativnih predmetov in interesnih dejavnosti ter za usposabljanje učencev za samostojno delo ima osnovna šola šolsko knjižnico.

V šolski knjižnici se učenci navajajo na samostojno uporabo vseh vrst knjižnega gradiva in drugih pripomočkov, se usposabljajo za samoizobraževanje in si oblikujejo odnos do knjige.

39. člen

Osnovna šola z vsem svojim vzgojnoizobraževalnim in drugim delom načrtno razvija sposobnosti, interese in nagnjenja učencev ter jih usmerja v nadaljnje izobraževanje in v delo.

Osnovna šola uresničuje usmerjanje zlasti s tem, da spremlja razvoj učencev in jih načrtno vključuje v aktivnosti v okviru pouka, interesnih dejavnosti in delovnih akcij v šoli in v krajevni skupnosti. Seznanja jih s pomenom in značilnostmi posameznih vrst dela in proizvodnje, z razvojnimi usmeritvami okolja in celotne družbe in z možnostmi zaposlovanja in izobraževanja.

Pri poklicnem usmerjanju in svetovanju učencev sodeluje osnovna šola s starši, skupnostmi za zaposlovanje, šolsko zdravstveno službo, srednjimi šolami in drugimi organizacijami združenega dela.

40. člen

Osnovna šola skrbi za zdrav telesni in duševni razvoj ter za zdravje učencev z razvijanjem navad in potreb po ohranitvi in krepitvi lastnega zdravja in zdravja drugih, z razvijanjem telesne kulture ter trajnih navad in potreb po telesni aktivnosti in rekreaciji.

V ta namen skrbi zlasti za:

-

sodelovanje z zdravstvenimi in telesnokulturnimi organizacijami,

-

obvezen zdravniški pregled za učence, vpisane v 1. razred pred začetkom pouka, za redne sistematične zdravstvene preglede v času šolanja in za cepljenje,

-

pravilno razporeditev pouka, samostojnega dela in interesnih dejavnosti v skladu s pedagoško-psihološkimi in zdravstveno higienskimi vidiki,

-

za redne zdravstvene preglede osebja, zaposlenega v šoli.

41. člen

Kot sestavni del skrbi za zdrav telesni in duševni razvoj otrok in kot pomoč družini organizira osnovna šola prehrano učencev.

42. člen

Za zagotavljanje enotnosti vzgoje in skrbi za razvoj otrok osnovna šola sodeluje s starši zlasti pri: usklajevanju prizadevanj za razvoj učencev, organiziranju interesnih dejavnosti in izrabi prostega časa, preskrbi z učbeniki in drugimi šolskimi potrebščinami, usmerjanju in poklicnem svetovanju učencev in vzgoji za humane odnose med spoloma.

Sodelovanje šole s starši se uresničuje z roditeljskimi sestanki, obiski staršev v šoli, obiski učiteljev in strokovnih delavcev na učenčevem domu, z vključevanjem staršev v vzgojnoizobraževalno delo pri organizaciji izletov, letovanj in izvajanju interesnih dejavnosti, s sodelovanjem v svetih staršev v svetu osnovne šole ter z drugimi oblikami organiziranega sodelovanja, ki jih osnovna šola določi z delovnim načrtom v skladu s statutom.

43. člen

Osnovna šola se s svojim življenjem in delom vključuje v krajevno skupnost in širšo družbeno skupnost in prevzema soodgovornost za razvoj svojega okolja.

V ta namen se povezuje z organizacijami združenega dela, z družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter društvi v krajevni skupnosti, vključujoč zunanje sodelavce ter organizira javne prireditve, delovne akcije in sodeluje v družbenopolitičnem, kulturno-prosvetnem in telesnokulturnem življenju ter pri aktivnosti na področju tehnične kulture.

44. člen

Za uresničevanje družbenih smotrov in nalog osnovne šole, zlasti pri vzgoji učencev za samoupravljanje, za spodbujanje njihove družbenopolitične aktivnosti, za zadovoljevanje interesov učencev na področju kulture, telesne kulture, tehnične kulture in zdravstvene vzgoje ter za medsebojno pomoč spodbuja osnovna šola dejavnost organizacij in društev, ki jih ustanavljajo učenci, in sodelovanje učencev pri delu organizacij in društev v krajevni skupnosti.

Pri tem šola upošteva načela prostovoljnosti, samouprave učencev in samostojnosti njihovih organizacij, zagotavlja mentorje iz vrst delavcev šole in drugih delavcev in občanov in prispeva k zagotavljanju materialnih in drugih pogojev za delo teh organizacij in društev.

45. člen

Osnovna šola je odgovorna za strokovno in kvalitetno izvajanje vzgojnoizbraževalnega dela in drugih nalog, ki izhajajo iz tega zakona.

Za povečanje strokovnosti in kvalitete dela osnovna šola posodablja in razvija vzgojno izobraževalno delo ter se povezuje z izobraževalnimi raziskovalnimi in drugimi organizacijami združenega dela.

Za poglabljanje in pospeševanje strokovnosti vzgojnoizobraževalnega dela, za izvajanje posameznih nalog iz delovnega načrta ter za pomoč učencem ima osnovna šola šolske svetovalne in druge strokovne delavce.

3. Organizacija vzgojnoizobraževalnega dela

46. člen

Vzgojnoizobraževalno delo po predmetniku in učnem načrtu izvaja osnovna šola v razredih, oddelkih in skupinah.

47. člen

Razred je temeljna organizacijska enota, ki obsega v skladu s predmetnikom in učnim načrtom učno snov enega šolskega leta.

Za racionalno izvajanje vzgojnoizobraževalnega dela ter za aktivno sodelovanje učencev pri tem delu se učenci enega razreda v skladu s pedagoškimi načeli in normativi razporedijo v oddelke. Izjemoma se lahko zaradi majhnega števila učenci dveh razredov razporedijo v kombinirani oddelek.

V primerih, ko zaradi majhnega števila učencev ni smotrno organizirati pouka po razredih in oddelkih (majhne osnovne šole, osnovne šole v zdravstvenih organizacijah in podobno) osnovna šola lahko z delovnim načrtom ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega člena organizira individualno ali skupinsko vzgojnoizobraževalno delo z učenci.

Pri vzgojnoizobraževalnem delu se učenci enega ali več razredov ali oddelkov lahko razporedijo v učne skupine.

48. člen

Normative o številu učencev v oddelkih in skupinah določijo uporabniki in izvajalci v izobraževalni skupnosti ter pri tem upoštevajo, da število učencev v oddelku ne more biti večje od 32, v kombiniranem oddelku in v oddelku dvojezične šole pa ne večje od 24. Če je z učnim načrtom določeno, da se pri posameznem predmetu zaradi varnosti učencev oz. vzgojnoizobraževalnega dela oddelek deli v učne skupine, število učencev v skupini ne sme biti večje od 20.