Odločba o ugotovitvi, da je Zakon o kazenskem postopku v neskladju z ustavo, in o ugotovitvi kršitve človekove pravice

3356. Odločba o ugotovitvi, da je Zakon o kazenskem postopku v neskladju z ustavo, in o ugotovitvi kršitve človekove pravice

Številka: U-I-418/18-17
               Up-920/18-20

Datum: 5. 11. 2020

Ustavno sodišče je v postopku, začetem s sklepom Ustavnega sodišča, v postopku odločanja o ustavni pritožbi in v postopku za preizkus pobude Ide Erjavec Burnik, Komenda, ki jo zastopa Matiček Žumer, odvetnik v Ljubljani, na seji 5. novembra 2020

Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 66/17 in 22/19) je v neskladju z Ustavo.

Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost iz prejšnje točke izreka odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Do odprave ugotovljene protiustavnosti smeta sodišče prve stopnje, ki odloča o predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora, vloženem v korist obsojenca na prostosti, in sodišče druge stopnje, ki odloča o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za nadomestno izvršitev kazni zapora, odrediti, da se izvršitev kazni zapora odloži do pravnomočne odločitve o predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora.

Z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani št. IV Kp 25768/2012 z dne 22. 5. 2018 in z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I IKZ 25768/2012 z dne 19. 4. 2018 je bila pritožnici kršena pravica iz prvega odstavka 23. člena Ustave.

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 3. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 109/12, 54/15 in 11/18) se zavrže.

Pritožnica je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. VI K 25768/2012 z dne 15. 2. 2017 spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja poneverbe po prvem odstavku v zvezi s četrtim odstavkom 209. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16 – v nadaljevanju KZ-1). Izrečena ji je bila kazen dve leti in tri mesece zapora. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo št. II Kp 25768/2012 z dne 13. 9. 2017 izrečeno kazen znižalo na eno leto in šest mesecev zapora. Okrožno sodišče v Ljubljani je nato z odločbo št. I IKZ 25768/2012 z dne 11. 1. 2018 ugodilo prošnji pritožnice in izvršitev kazni odložilo za tri mesece, s sklepom št. VI Kr 25768/2012 z dne 21. 2. 2018 pa zavrnilo pritožničina predloga za nadomestno izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist ali z zaporom ob koncu tedna. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom št. I Kp 25768/2012 z dne 14. 6. 2018 zavrnilo pritožbo pritožnice zoper sklep z dne 21. 2. 2018. Okrožno sodišče v Ljubljani je z odločbo št. I IKZ 25768/2012 z dne 19. 4. 2018 zavrnilo novo prošnjo pritožnice za odlog izvršitve kazni zapora. Zavzelo je stališče, da dejstva, da sodišče o predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora še ni pravnomočno odločilo, ni mogoče uvrstiti pod nobenega od izčrpno naštetih odložnih razlogov po prvem odstavku 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) in da sta postopka izvršitve kazni zapora in odločanja o predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora ločena, zato slednji postopek ne ovira prvega. Zoper to odločitev je pritožnica vložila pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Ljubljani z odločbo št. IV Kp 25768/2012 z dne 22. 5. 2018 zavrnilo in potrdilo stališča v izpodbijani odločbi. Poudarilo je, da uveljavljana okoliščina ne spada med izrecno urejene odložne razloge.

Pritožnica zatrjuje, da so ji bile z izpodbijanima aktoma (odločba Višjega sodišča v Ljubljani št. IV Kp 25768/2012 z dne 22. 5. 2018 v zvezi z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I KZ 25768/2012 z dne 19. 4. 2018, s katerima je bila pravnomočno zavrnjena njena druga prošnja za odlog izvršitve kazni zapora) kršene pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, varstva osebne svobode iz 19. člena Ustave, enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Kršitve utemeljuje z navedbami, da bi sodišče moralo z upoštevanjem načela sorazmernosti najprej pravnomočno odločiti o predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora oziroma da bi moralo kljub temu, da v ZIKS-1 kot razlog za odlog izvršitve kazni zapora ni predpisana okoliščina, da o pravočasno vloženem predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora še ni bilo pravnomočno odločeno, izvršitev kazni zapora odložiti prav iz tega razloga.