Resolucija o spremembah in dopolnitvah Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 (ReNPK0811-A)

4988. Resolucija o spremembah in dopolnitvah Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 (ReNPK0811-A)

Na podlagi 11. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08 in 4/2010) in 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Državni zbor na seji dne 23. 11. 2010 sprejel

R E S O L U C I J O
o spremembah in dopolnitvah Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 (ReNPK0811-A)

V Resoluciji o Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 (Uradni list RS, št. 35/08) se v poglavju »2. NAČELA KULTURNE POLITIKE« razdelek »Narava in okolje kot kulturna vrednota« spremeni tako, da se glasi:

»Arhitektura in krajina kot kulturna vrednota

Ozemlje Slovenije na majhnem površju razpolaga z bogastvom različnih vzorcev poselitve, krajinskih oblik in arhitekture. Prostor, kakršnega smo podedovali in kakor ga ustvarjamo, v marsičem opredeljuje specifičen način našega življenja, mišljenja in ustvarjanja. Nepremična kulturna dediščina z naselji, stavbami, vrtovi, parki in krajino je nezamenljiv sistem, ki slovenskemu prostoru daje značilno identiteto. Prostor, v katerem živimo in ustvarjamo, ima za narodno in kulturno identiteto Slovenije enakovreden pomen kot slovenski jezik. Skrb za kulturo oblikovanja in vzdrževanja naselij, krajine in arhitekture je zato za zdrav razvoj družbe ključnega pomena. Kulturna vrednost prostora je zaradi različnih razvojnih potreb in ambicij še posebej ranljiva. Skladen razvoj prostora mora postati integralen del politike trajnostnega razvoja, kar ustvarjalce in nosilce ukrepov predstavlja pred številne izzive tako na nacionalni kot lokalni ravni. Povezovanje gospodarskega razvoja in upravljanja nepremične kulturne dediščine odpira številne možnosti za arhitekturno ustvarjalnost in z novo rabo obstoječih nepremičnin doseganje vzporednih okoljskih, gospodarskih in političnih rezultatov. Cilj kulturne politike je izpostaviti kulturno dimenzijo in kakovost fizičnega prostora, obstoječega in prihodnjega. Ukrepi kulturne politike bodo usmerjeni v dvigovanje avtentične kakovosti arhitekture in prostorskih ureditev ter sodobno ter skladno nadgrajevanje identitete prostora v Sloveniji. Podrobni ukrepi bodo usmerjeni v ozaveščanje in izobraževanje splošne javnosti in vzpostavitev skupnih, razumljivih meril kakovosti arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskih ureditev.«.

V poglavju »4. PODROČJA IN DOLGOROČNI CILJI KULTURNE POLITIKE« se za razdelkom »9. Kulturna dediščina in arhivska dejavnost« doda nov razdelek, ki se glasi:

»10. Arhitektura

Opredelitev javnega interesa in naloge kulturne politike

Slovenski prostor z naselji, s stavbami in krajino je temeljni pojav zgodovine, kulture in življenja v Sloveniji. Predstavlja najbolj opazen način izražanja v vsakdanjem življenju državljanov. V javni interes na področju arhitekture sodijo vse zvrsti s področja načrtovanja prostora: arhitektura, krajinska arhitektura in urbanizem. Naloge kulturne politike na področju arhitekture pokrivajo tri področja:

izobraževanje,

evidentiranje in dokumentiranje arhitekture,

Izobraževanje vključuje ciljno podporo dejavnostim razstav, predavanj, strokovnih srečanj in založništva na področju arhitekture. Naloge na področju evidentiranja in dokumentiranja so povezane s programsko prenovo javnega zavoda Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Projektno delovanje na področju arhitekture je usmerjeno v varovanje in prenovo nepremične kulturne dediščine in raziskovanje na področju arhitekture. Naloge kulturne politike na področju arhitekture so še vzpostavljanje pogojev za povezovanje arhitekture z drugimi področji umetniškega ustvarjanja, zagotavljanje pogojev za dejavnost ustvarjalcev posameznikov, podpora mednarodnemu sodelovanju in promocija slovenske arhitekture.«.

projektne dejavnosti.

V poglavju »4. PODROČJA IN DOLGOROČNI CILJI KULTURNE POLITIKE« dosedanji 10., 11., 12. in 13. razdelek postanejo 11., 12., 13. in 14. razdelek.

V poglavju »5. PRIORITETE IN CILJI – UKREPI – KAZALNIKI« se za razdelkom »9. Kulturna dediščina in arhivska dejavnost« doda nov razdelek, ki se glasi:

»10. Arhitektura

Splošni cilj:

Povečati splošno izobrazbeno raven na področju prostorske kulture: arhitekture, krajinske arhitekture, urbanizma, industrijskega in grafičnega oblikovanja ter popularizirati prostorsko kulturo z njo povezane dejavnosti. Povečati prepoznavnost slovenske arhitekture, krajinske arhitekture, urbanizma v mednarodnem okolju. Slovenski kulturni prostor mora v prihodnosti obogatiti dejavna promocija ustvarjalnosti s področja »arhitekture«, z namenom, da bosta arhitekturna dediščina in nova ustvarjalnost ostali vsebinski del nacionalne identitete in prepoznavni prvini razvoja v razširjenem prostoru Evrope. Promocija slovenske produkcije s področja arhitekture, krajinske arhitekture, urbanizma in oblikovanja mora biti zasnovana tako, da bo učinkovala v mednarodnem in domačem okolju. Ustvarjalna produkcija na področju prostora je v bližnji prihodnosti potrebna učinkovite popularizacije v vseh razsežnostih: od izobraževanja do raziskovanja in prestavljanja dobrih arhitekturnih, krajinsko arhitekturnih in načrtovalskih praks.«

Splošni ukrep 1: Vsebinska krepitev javnega zavoda Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Javni zavod Muzej za arhitekturo in oblikovanje se razvija v osrednje nacionalno arhitekturno središče in ključno ustanovo za področje arhitekture v Sloveniji. Muzej za arhitekturo in oblikovanje bo z razstavno, izobraževalno, raziskovalno, založniško in dokumentacijsko dejavnostjo povezoval ustvarjalce, uporabnike in sorodne ustanove na področju arhitekture in oblikovanja.

Splošni ukrep 2: Prednostna podpora programom in projektom za predstavitve arhitekture širši javnosti; povezovanje in koordinacija institucij s področja varstva arhitekturne dediščine in razvoja sodobne ustvarjalnosti na področjih arhitekturne tvornosti.

Kazalci:

število tematskih razstav,

število in odzivnost obiskovalcev,

število popularizacijskih programov, izobraževalnih prireditev, seminarjev, tečajev in projektov za posamezna ciljna občinstva,

število sodelujočih in število udeležencev v teh programih.