TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ugovoru se delno ugodi in se izpodbijani sklep o izvršbi spremeni tako, da se izvršba dovoli za izterjavo glavnice v znesku 135.495,05 SIT z obrestmi v višini 70% temeljne obrestne mere za čas od 16.1.1996 dalje do plačila.

Upnik mora dolžniku povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 737,00 SIT.

 

Ob tem, da je upnikova terjatev zapadla v plačilo dne 31.12.1999, upnik pa je izvršilni predlog za izterjavo te terjatve podal julija 2000, ne morejo vzdržati dolžnikove ugovorne navedbe, da je upnikov izvršilni predlog preuranjen. Po izvršilnem naslovu je upnik upravičen terjati glavnico z obrestmi v višini 70 % temeljne obrestne mere od 16.1.1996 dalje do plačila, vendar pa je upnik, kot izhaja iz priloženega obračuna obresti, v izvršilnem predlogu predlagal, sodišče pa je to dovolilo, izterjavo zakonskih zamudnih obresti od 1/12 glavnice za čas od 16.1.1996 do 31.12.1999 oziroma je za navedeno glavnico obračunal zakonske zamudne obresti za predmetno obdobje in glavnici nato prištel 70% seštevek celotnih zakonskih zamudnih obresti za navedeni čas. To pa ni skladno z izvršilnim naslovom. Prav tako je upnik predlagal izterjavo obresti od obresti za čas od 1.1.2000 do plačila, kar po 2. odstavku 279.člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, ZOR) ni dovoljeno. Upnik je namreč izterjevani glavnici prištel znesek zgoraj navedenih obresti za čas od 16.1.1996 do 31.12.1999, nato pa od tega zneska predlagal izterjavo zakonskih zamudnih obresti za čas od 1.1.2000 do plačila.