TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Zmotno je revizijsko stališče, da naj bi po obstoječi sodni praksi tožniku pripadalo za 1% zmanjšanja življenjskih aktivnosti 150.000,00 SIT odškodnine. Tako stališče teži k tarifiranju odškodnin, torej k prisoji enakih odškodnin za enake primere. Eno od temeljnih spoznanj pri uporabi pravnega standarda pravične denarne odškodnine pa je, da ni dveh enakih nepremoženjskih škod. Zato je potrebno pri odločanju o odškodnini v vsakem posameznem primeru posebej škodo konkretizirati in individualizirati, odškodnino pa vpeti v širše družbene okvire, torej upoštevati medsebojna razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami. Tarifiranje odškodnin bi torej bilo v nasprotju z že poudarjenimi načeli in merili iz 200. člena ZOR.