TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Zaradi neposrednih povezav in prepletenosti poslov ter dela med sicer formalno in navzven samostojno toženo stranko in E. M. d.o.o. oziroma po pripojitvi E. s., h. d., d.o.o. z namenom preprečitve zlorab pravic, tožene stranke in dejanskega nosilca poslov ne moremo obravnavati povsem ločeno. Tudi obratno obveznosti tožene stranke, ki ni imela lastne proizvodnje in na to vezanih delovnih mest, ni mogoče obravnavati ločeno od družb v skupini E., za katere so formalno delavci tožene stranke opravljali delo. Upoštevajoč navedene povezave je v konkretnem primeru za dejanskega oziroma nepogodbenega delodajalca, ki je bil nosilec proizvodnje, poslov in odgovoren za dejavnost, treba šteti E. M. d.o.o. oziroma po pripojitvi E. s., h. d., d.o.o. Ta je v razmerju do tožnika nastopal kot dejanski delodajalec, tožena stranka pa le kot formalna delodajalka (zaposlovalka). Tudi izhodišče pri presoji o obsegu pravic delavcev in njihovem varstvu je v takšnem primeru v tem, da se položaj delavcev ne poslabša in da so varovane njihove pravice tudi v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi – kot če bi bil njegov dejanski delodajalec tudi formalni delodajalec.

Tudi revizijsko sodišče je v okoliščinah konkretnega primera na stališču, da je tretji odstavek 88. člen ZDR treba razlagati širše, torej da se je obveznost tožene stranke zagotoviti tožniku ustrezno delovno mesto in mu ga ponuditi, če je seveda z njim razpolagala, nanašala tudi na ustrezna delovna mesta v družbi, ki je bila dejanska nosilka proizvodnje morskega programa in s tem dejanska delodajalka tožnika.