TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Priznanih dejstev ni potrebno dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Omenjeno pravilo kot oblika posrednega disponiranja strank ni absolutno, saj velja splošna prepoved razpolaganja, če je ta v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo (prepoved iz tretjega odstavka 3. člena ZPP). Priznanje dejstva tako ni mogoče v primerih, če se je sodišče na podlagi predloženih dokazov že prepričalo, da je zatrjevano dejstvo neresnično. Nasprotno stališče neposredno nasprotuje avtoriteti sodstva in sodnikovi vesti ter morali. Prepoved tovrstnega posrednega disponiranja se odraža tudi v določbi 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, ki v primeru, da so v tožbi zatrjevana dejstva v nasprotju s tožbi priloženimi listinami, preprečuje izdajo zamudne sodbe in kljub nevložitvi odgovora na tožbo glede takšne trditve napotuje na izvedbo dokaznega postopka. Kljub temu, da je v ZPP torej uveljavljeno načelo afirmativne litiskontestacije, po določbah ZPP neprerekana dejstva ne štejejo za priznana, če je stranka sama predložila listine, ki obstoj takšnega dejstva izpodbijejo.