Nalaganje dokumenta...
Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 98-3842/2015, stran 12234 DATUM OBJAVE: 18.12.2015
VELJAVNOST: od 31.12.2015 / UPORABA: od 31.12.2015
RS 98-3842/2015
Verzija
6 / 6
Čistopis se uporablja od 30.12.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.
3842. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
[Opomba TFL: ZOPVOOV določa prenehanje veljavnosti nekaterih določb Uredbe, ki pa se še naprej uporabljajo do uveljavitve predpisov iz prve oziroma tretje alineje 62. člena ZOPVOOV, kolikor niso z njim v nasprotju.]
Na podlagi drugega odstavka 17. člena, drugega odstavka 23. člena in tretjega odstavka 149. člena ter za izvrševanje tretjega odstavka 104. člena in 105. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13 in 56/15) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen)
Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta št. 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L št. 135 z dne 30. 5. 1991, str. 40), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2013/64/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi direktiv Sveta 91/271/EGS in 1999/74/EC ter direktiv 2000/60/ES, 2006/7/ES, 2006/25/ES in 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije (UL L št. 353 z dne 28. 12. 2013, str. 8), ureja:
-
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav,
-
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in
-
vsebino operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
2. člen
(vsebina)
(1)
Ta uredba v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav določa:
-
merila občutljivosti vodnih teles površinskih voda,
-
mejne vrednosti emisije snovi,
-
ukrepe zmanjševanja emisije snovi pri odvajanju komunalne odpadne vode in
-
monitoring stanja vodnih teles, v katera se odvajajo komunalne odpadne vode.
(2)
Ta uredba v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, poleg zahtev iz prejšnjega odstavka določa posebne zahteve v zvezi z njihovim obratovanjem.
(3)
Ta uredba v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne in padavinske odpadne vode, ki se izvaja kot obvezna občinska gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba), določa:
-
vrste nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe in
-
oskrbovalne standarde in tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe in normative za izvajanje javne službe.
3. člen
(uporaba)
(1)
Ta uredba se uporablja za odvajanje in čiščenje:
-
komunalne odpadne vode,
-
padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
-
mešanice komunalne in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
-
mešanice komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja po mešanem kanalizacijskem omrežju, in
-
mešanice komunalne in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, s padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja po mešanem kanalizacijskem omrežju.
(2)
Ta uredba se uporablja za komunalne in skupne čistilne naprave, namenjene čiščenju komunalne odpadne vode ali mešanic odpadnih voda iz prejšnjega odstavka.
(3)
Določbe te uredbe, ki se nanašajo na:
-
komunalno odpadno vodo, se uporabljajo tudi glede mešanice odpadnih voda iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena, razen če ta uredba določa drugače,
-
komunalno čistilno napravo, se uporabljajo tudi glede skupne čistilne naprave, ki je namenjena izvajanju javne službe, razen če ta uredba določa drugače, in
-
malo komunalno čistilno napravo, se uporabljajo tudi glede tipske male komunalne čistilne naprave, razen če ta uredba določa drugače.
(4)
Za vprašanja, ki se nanašajo na emisijo snovi pri odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode in niso posebej urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
4. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
2.
biološko razgradljiva industrijska odpadna voda je biološko razgradljiva industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
4.
čistilna naprava padavinske odpadne vode je čistilna naprava padavinske odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
5.
čistilni val je mešanica izpranih organsko onesnaženih suspendiranih delcev in padavinske odpadne vode, ki kot posledica prvega naliva padavinske odpadne vode odteka po kanalizaciji;
6.
dodatna obdelava komunalne odpadne vode je obdelava komunalne odpadne vode s postopkom, s katerim se zmanjšuje ali odpravlja njena mikrobiološka onesnaženost tako, da mejne vrednosti mikrobioloških parametrov iz 9. člena te uredbe niso presežene;
7.
estuarij je somornica v skladu z zakonom, ki ureja vode (v nadaljnjem besedilu: rečno ustje);
8.
evtrofikacija je obogatitev vode s hranili, zlasti s spojinami dušika oziroma fosforja, ki povzroči pospešeno rast alg in višjih rastlinskih vrst, posledica česar je nezaželena motnja v ravnotežju organizmov v vodi in poslabšanje kakovosti vode;
9.
hidrografska razvodnica je hidrografska razvodnica v skladu s predpisom, ki ureja meje povodij in porečij ter mejo vodnih območij z vodami 1. reda, ki jima pripadajo;
10.
industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
11.
iztok je iztok v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
13.
javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem;
15.
javno kanalizacijsko omrežje je kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije;
19.
komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
20.
kopalna sezona je obdobje koledarskega leta, določeno s predpisom, ki ureja podrobnejše kriterije za ugotavljanje kopalnih voda;
22.
mešano kanalizacijsko omrežje je kanalizacijsko omrežje za zbiranje in odvajanje mešanice odpadnih voda iz četrte ali pete alineje prvega odstavka prejšnjega člena;
23.
minimalna komunalna oskrba je minimalna komunalna oskrba v skladu s zakonom, ki ureja graditev in se nanaša na odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode;
24.
močno preoblikovano vodno telo je močno preoblikovano vodno telo v skladu s predpisom, ki ureja določitev in razvrstitev vodnih teles površinskih voda;
25.
naprava je naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ki odvaja industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda iz tretje, četrte ali pete alineje prvega odstavka prejšnjega člena;
27.
neposredno odvajanje je neposredno odvajanje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
28.
obalna voda je morje na zunanji strani črte oseke ali meje rečnega ustja;
29.
občutljivo območje je vodno telo površinske vode ali njegov del, ki je v skladu z merili iz 5. člena te uredbe uvrščeno med občutljiva območja;
30.
obremenitev komunalne čistilne naprave je obremenitev, izračunana na podlagi največje povprečne tedenske obremenitve, ki se v enem letu dovede v čistilno napravo, pri čemer se ne upoštevajo neobičajne okoliščine, kot je na primer velika količina padavin, in se izraža v PE;
31.
obstoječa mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava, za katero velja da je:
-
bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje, in obratuje na dan uveljavitve te uredbe,
-
bilo pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno ali gradbeno dovoljenje,
-
bilo pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno soglasje za priključitev pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če za obratovanje male komunalne čistilne naprave ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja in za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja;
32.
obstoječa nepretočna greznica je nepretočna greznica, za katero velja da je:
-
bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje, in obratuje na dan uveljavitve te uredbe,
-
bilo pred dnem uveljavitve te uredbe za objekt, ki je priključen na obstoječo nepretočno greznico, pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki je vključevalo minimalno komunalno oskrbo objekta z zbiranjem komunalne odpadne vode v nepretočni greznici,
-
bilo pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno soglasje za priključitev pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja;
34.
obstoječi objekt je objekt, ki je bil zgrajen pred uveljavitvijo te uredbe, ali objekt, za katerega je bilo pred tem dnem pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje;
35.
padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
36.
parameter onesnaženosti je parameter onesnaženosti odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
37.
populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je populacijski ekvivalent v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
39.
posredno odvajanje je posredno odvajanje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
40.
primarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s fizikalnim ali kemičnim postopkom, ki vključuje usedanje trdnih delcev, ali drugim postopkom, s katerim se biokemijska potreba po kisiku (v nadaljnjem besedilu: BPK5) v komunalni odpadni vodi pred iztokom v vode zmanjša za najmanj 20 % in količina neraztopljenih snovi za najmanj 50 %;
41.
primerno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da vode, v katere se odpadne vode odvajajo, dosegajo predpisane okoljske standarde kakovosti. Za primerno čiščenje se šteje čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti iz 8. člena te uredbe niso presežene;
42.
prispevno območje občutljivega območja je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v občutljivo območje in ki se določi na podlagi hidrografskih razvodnic;
43.
prvi naliv padavinske odpadne vode je padavinska odpadna voda, ki se po daljšem sušnem obdobju na začetku močnejših padavin odvede v kanalizacijo. Za izračun količine prvega naliva padavinske odpadne vode se upošteva čas trajanja padavin 15 minut in intenzivnost padavin 15 l/s/ha utrjenih površin in streh, s katerih se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijsko omrežje;
44.
sekundarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, ki vključuje biološko čiščenje s sekundarnim usedanjem, ali z drugim postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja iz 6. člena te uredbe niso presežene;
45.
terciarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja, dušika in fosforja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja iz 6. in 7. člena te uredbe niso presežene;
46.
tipska mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je gradbeni proizvod v skladu s standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, in je zanjo izdana izjava o lastnostih v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode (v nadaljnjem besedilu: izjava o lastnostih);
47.
upravljavec javne kanalizacije je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode;
48.
vodno telo je vodno telo površinske vode v skladu s predpisom, ki ureja določitev in razvrstitev vodnih teles površinskih voda, ali vodno telo podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja določitev vodnih teles podzemnih voda;
49.
vodovarstveno območje je vodovarstveno območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode;
50.
vplivno območje kopalnih voda je vplivno območje v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda;
51.
zmogljivost komunalne čistilne naprave je projektirana sposobnost čiščenja komunalne odpadne vode pri največji obremenitvi komunalne čistilne naprave in se izraža v PE.
II. MERILA OBČUTLJIVOSTI VODNIH TELES POVRŠINSKIH VODA
5. člen
(merila občutljivosti)
(1)
Vodno telo površinske vode je občutljivo, če:
-
je mogoče ugotoviti ali pričakovati njegovo evtrofikacijo (v nadaljnjem besedilu: občutljivo območje zaradi evtrofikacije),
-
se iz tega vodnega telesa površinske vode odvzema površinska voda za oskrbo s pitno vodo ali je namenjeno za oskrbo s pitno vodo in je mogoče zaradi odvajanja komunalne odpadne vode v to vodno telo površinske vode pričakovati preseganje mejne vrednosti nitratov v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda,
-
je pred odvajanjem odpadne vode v to vodno telo površinske vode potrebno strožje čiščenje zaradi zagotavljanja kakovosti kopalne vode v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda (v nadaljnjem besedilu: občutljivo območje zaradi kopalnih voda), ali
-
je pred odvajanjem odpadne vode v to vodno telo površinske vode potrebno strožje čiščenje zaradi izpolnjevanja zahtev predpisov, ki urejajo vode in varstvo okolja.
(2)
Vodno telo površinske vode je občutljivo zaradi evtrofikacije, če je evtrofno ali lahko postane evtrofno v primeru, da se ne izvedejo ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje vnosa hranil in je:
-
vodno telo naravnega ali umetnega jezera,
-
vodno telo vodotoka,
-
vodno telo obalne vode ali
-
rečno ustje.
(3)
Vodno telo iz prejšnjega odstavka je evtrofno, če je v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, uvrščeno v razred zmerno, slabo ali zelo slabo ekološko stanje glede na parameter nitrat, fosfor ali glede na modul trofičnost, in je lahko:
-
občutljivo območje zaradi evtrofikacije glede na dušik,
-
občutljivo območje zaradi evtrofikacije glede na fosfor ali
-
občutljivo območje zaradi evtrofikacije glede na dušik in fosfor.
(4)
Površinske vode, ki so občutljive zaradi evtrofikacije, so tudi površinske vode na prispevnem območju Timava dolvodno od Škocjanskih jam in površinske vode na prispevnem območju obale od vtoka Rižane do vtoka Timava, ki niso določene kot samostojna vodna telesa in lahko znatno vplivajo na kakovost podzemne vode na območju razpoklinskih vodonosnikov, vključno s kraškimi, če se ne izvedejo ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje vnosa hranil pri odvajanju komunalne odpadne vode v to površinsko vodo.
(5)
Vodno telo površinske vode je občutljivo zaradi kopalnih voda, če je na tem vodnem telesu površinske vode določena kopalna voda v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda.
(6)
Občutljiva območja in njihova prispevna območja se določijo na podlagi podatkov o:
-
stanju vodnih teles površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, in predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda, glede na tiste elemente kakovosti, ki kažejo obremenitev s hranili (dušikom in fosforjem),
-
razpoklinskih vodonosnikih, vključno s kraškimi, ki jih vodi Agencija Republika Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija),
-
kopalnih vodah in njihovih geografskih mejah v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda, in
-
hidrografskih razvodnicah.
(7)
Občutljiva območja se preverijo najmanj enkrat na štiri leta in po potrebi spremenijo ali dopolnijo.
III. MEJNE VREDNOSTI IN PRAVILA RAVNANJA
3.1 Mejne vrednosti emisije snovi
6. člen
(mejne vrednosti za sekundarno čiščenje)
(1)
Mejne vrednosti parametrov onesnaženosti odpadne vode na iztoku iz komunalne čistilne naprave s sekundarnim čiščenjem so določene v preglednici 1 priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2)
Ne glede na mejne vrednosti iz prejšnjega odstavka se lahko na podlagi vloge upravljavca skupne čistilne naprave za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za posamezno skupno čistilno napravo s sekundarnim čiščenjem v okoljevarstvenem dovoljenju določi, da:
-
se za kemijsko potrebo po kisiku (v nadaljnjem besedilu: KPK) namesto mejne vrednosti za KPK iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja glede na KPK in
-
se za BPK5 namesto mejne vrednosti za BPK5 iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja glede na BPK5.
(3)
Mejne vrednosti učinkov čiščenja iz prejšnjega odstavka so določene v preglednici 1 priloge 1 te uredbe.
7. člen
(mejne vrednosti za terciarno čiščenje)
(1)
Mejne vrednosti parametrov onesnaženosti odpadne vode na iztoku iz komunalne čistilne naprave s terciarnim čiščenjem so določene v preglednicah 1 in 2 priloge 1 te uredbe.
(2)
Ne glede na mejne vrednosti iz prejšnjega odstavka se lahko na podlagi vloge upravljavca skupne čistilne naprave za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za posamezno skupno čistilno napravo s terciarnim čiščenjem v okoljevarstvenem dovoljenju določi, da:
-
se za KPK namesto mejne vrednosti za KPK iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja glede na KPK,
-
se za BPK5 namesto mejne vrednosti za BPK5 iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja glede na BPK5,
-
se za celotni dušik namesto mejne vrednosti za celotni dušik iz preglednice 2 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja glede na celotni dušik in
-
se za celotni fosfor namesto mejne vrednosti za celotni fosfor iz preglednice 2 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja glede na celotni fosfor.
(3)
Mejne vrednosti učinkov čiščenja iz prejšnjega odstavka so določene v preglednicah 1 in 2 priloge 1 te uredbe.
8. člen
(mejne vrednosti za primerno čiščenje)
Mejni vrednosti parametrov onesnaženosti odpadne vode na iztoku iz male komunalne čistilne naprave s primernim čiščenjem sta določeni v preglednici 3 priloge 1 te uredbe.
9. člen
(mejne vrednosti za dodatno obdelavo)
Mejne vrednosti mikrobioloških parametrov odpadne vode na iztoku iz komunalne čistilne naprave z dodatno obdelavo so določene ločeno za odvajanje v vodotok ali morje v preglednici 4 priloge 1 te uredbe.
3.2 Ukrepi zmanjševanja emisije snovi pri odvajanju komunalne odpadne vode
10. člen
(čiščenje komunalne odpadne vode)
(1)
Za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja po kanalizaciji iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali iz komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, mora biti pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 6. člena te uredbe.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek mora biti za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja po kanalizaciji iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali iz komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 6. in 7. člena te uredbe, če gre za iztok v:
-
vodno telo površinske vode, ki se v skladu s 5. členom te uredbe uvršča med občutljiva območja,
-
vodo na prispevnem območju občutljivega območja iz prejšnje alineje ali
-
vodotok, ki ni občutljivo območje ali voda na prispevnem območju občutljivega območja in katerega srednji mali pretok na mestu iztoka iz komunalne čistilne naprave je manjši od desetkratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz komunalne čistilne naprave.
(3)
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena mora biti za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja po javni kanalizaciji iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 10.000 PE, ali iz komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 10.000 PE, ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 10.000 PE, pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 6. in 7. člena te uredbe, tudi če gre za iztok v vodo na vodnem območju Donave, ki ni občutljivo območje iz prve alineje prejšnjega odstavka ali voda na prispevnem območju občutljivega območja iz druge alineje prejšnjega odstavka.
(4)
Za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja po javni kanalizaciji iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, ali iz male komunalne čistilne naprave ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, mora biti pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 8. člena te uredbe.
(5)
Ne glede na prejšnji odstavek mora biti za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja iz male komunalne čistilne naprave, v kateri se čisti komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti, ki so predpisane za to aglomeracijo.
(6)
Za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu izven meja aglomeracije, mora biti pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 8. člena te uredbe.
11. člen
(dodatna obdelava)
Za komunalno odpadno vodo iz prejšnjega člena mora biti pred odvajanjem v vode zagotovljena dodatna obdelava tako, da mikrobiološki parametri ne presegajo mejnih vrednosti za dodatno obdelavo iz 9. člena te uredbe, če gre za iztok:
-
neposredno v površinsko vodo ali posredno v podzemno vodo na vplivnem območju kopalnih voda v času kopalne sezone in gre za komunalno odpadno vodo iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE, ali iz komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 500 PE, ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE, ali
-
posredno v podzemno vodo na območju razpoklinskih vodonosnikov, vključno s kraškimi, če je iztok na zakraselem območju oziroma na mestu iztoka pri najvišji gladini podzemne vode ni mogoče zagotoviti odvajanja prek zadostne plasti nezasičene cone vodonosnika, kjer zadrževalne sposobnosti neomočenih sedimentov ali zemljin preprečujejo vnos onesnaževal v podzemno vodo, in gre za komunalno odpadno vodo iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali iz komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE.
3.3 Monitoring stanja vodnih teles
12. člen
(monitoring stanja vodnih teles, v katera se odvajajo odpadne vode)
Monitoring stanja vodnih teles ali njihovih delov, v katere se odvaja komunalna odpadna voda ali biološko razgradljiva industrijska odpadna voda, je del državnega monitoringa stanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda, stanje podzemnih voda ali upravljanje kakovosti kopalnih voda, če se pričakuje, da bo odvajanje te odpadne vode pomembno vplivalo na stanje teh vodnih teles oziroma na kakovost kopalne vode.
IV. JAVNA SLUŽBA
4.1 Zagotavljanje javne službe
13. člen
(območje zagotavljanja javne službe)
(2)
Mejo območja posameznega izvajalca javne službe določi občina na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1 : 5.000.
14. člen
(uporabnik javne službe)
(3)
Porazdelitev stroškov med lastnike objekta ali delov objekta se zagotavlja:
-
v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanja, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom, in
-
v skladu s pisnim dogovorom iz prve oziroma druge alineje prejšnjega odstavka, če gre za objekt, ki ni stavba iz prejšnje alineje.
4.2 Vrste nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe
16. člen
(obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo)
Obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, so:
-
odvajanje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje,
-
čiščenje komunalne odpadne vode iz prejšnje alineje v skladu z 10. členom te uredbe in njena dodatna obdelava v skladu z 11. členom te uredbe,
-
odvajanje padavinske odpadne vode, za katero se v skladu s 7., 8. in 9. točko prvega odstavka prejšnjega člena zagotavlja odvajanje in čiščenje v okviru nalog javne službe,
-
čiščenje padavinske odpadne vode iz prejšnje alineje v komunalni čistilni napravi, če gre za mešano kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, oziroma v lovilniku olj ali čistilni napravi padavinske odpadne vode, če gre za javno kanalizacijo za odvajanje izključno padavinske odpadne vode in je čiščenje padavinske odpadne vode predpisano, in
-
obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.
17. člen
(obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo)
(1)
Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, so:
-
prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje v skladu z 10. členom te uredbe ter njena dodatna obdelava v skladu z 11. členom te uredbe v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,
-
prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena te uredbe pri uporabniku javne službe ter njegova obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata, in
-
pregled malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE (v nadaljnjem besedilu: pregled).
(2)
Prevzem blata iz druge alineje prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe zagotoviti v časovnih presledkih, določenih glede na zmogljivost posamezne male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta.
(3)
Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, izvajanje storitve praznjenja nepretočne greznice ter prevzema in odvoza komunalne odpadne vode s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le čiščenje te komunalne odpadne vode v skladu z 10. členom te uredbe ter njena dodatna obdelava v skladu z 11. členom te uredbe v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic. Praznjenje nepretočne greznice in odvoz komunalne odpadne vode iz te nepretočne greznice ter njeno predajo izvajalcu javne službe na območju, kjer se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, mora zagotoviti lastnik objekta, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzete komunalne odpadne vode.
(4)
Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda čisti v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali mali komunalni čistilni napravi iz petega odstavka 21. člena te uredbe, izvajanje storitve prevzema in odvoza blata s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. Prevzem in odvoz blata iz te male komunalne čistilne naprave ter njegovo predajo izvajalcu javne službe, ki izvaja storitev obdelave blata na območju, kjer se komunalna odpadna voda čisti v tej mali komunalni čistilni napravi, mora zagotoviti upravljavec te male komunalne čistilne naprave, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzetega blata.
(5)
Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega člena izvajalec javne službe ne opravlja obveznih storitev iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena za objekt kmetijskega gospodarstva, če:
-
gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata za gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, razen če je z drugim predpisom določeno drugače,
-
lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena oziroma v primeru uporabe komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice v 15 dneh po prejemu pisnega poziva izvajalca javne službe, vendar najmanj enkrat na tri leta, predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter datumi in količine njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko.
(6)
Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega člena izvajalec javne službe ne opravlja obveznih storitev iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena za objekt iz tretjega odstavka 32.b člena te uredbe, če je za blato iz suhega stranišča zagotovljeno ravnanje v skladu s tretjim odstavkom 32.b člena te uredbe.
(7)
Izvajalec javne službe vsako malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, na svojem območju pregleda enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev v skladu z drugim odstavkom 28. člena te uredbe, o pregledu pa izda poročilo na obrazcu in po navodilu iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe. V okviru pregleda preveri zlasti:
-
ali mala komunalna čistilna naprava obratuje,
-
nastajanje in zbiranje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v malo komunalno čistilno napravo,
-
zmogljivost male komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo,
-
način odvajanja komunalne odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave v zvezi s prepovedmi, pogoji in omejitvami za odvajanje iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, in
-
hrambo podatkov v skladu s petim odstavkom 28. člena te uredbe.
(8)
Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec javne službe ne pregleda male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki ni mala komunalna čistilna naprava iz 28. člena te uredbe, če mu lastnik ali upravljavec te male komunalne čistilne naprave v roku za izvedbo pregleda predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te male komunalne čistilne naprave (analizne izvide), ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, za:
-
parametre onesnaženosti iz preglednice 1 iz priloge 1 te uredbe, če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, za katero je predpisano sekundarno čiščenje komunalne odpadne vode, pri čemer veljajo mejne vrednosti, predpisane za aglomeracijo,
-
parametre onesnaženosti iz preglednice 1 in preglednice 2 iz priloge 1 te uredbe, če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, za katero je predpisano terciarno čiščenje komunalne odpadne vode, pri čemer veljajo mejne vrednosti, predpisane za aglomeracijo,
-
parameter KPK, če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, ali na območju izven meja aglomeracij, pri čemer veljajo mejne vrednosti, predpisane za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(9)
Ne glede na sedmi odstavek tega člena izvajalec javne službe ne pregleda male komunalne čistilne naprave iz tretjega odstavka 28. člena te uredbe.
18. člen
(obdelava blata)
(1)
Izvajalec javne službe, ki je upravljavec komunalne čistilne naprave, opremljene za obdelavo blata, mora za blato, ki nastane pri čiščenju komunalne odpadne vode, zagotoviti obdelavo, s katero se doseže:
-
izpolnjevanje zahtev za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če se obdelano blato uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, ali
-
izpolnjevanje zahtev za postopke predelave ali odstranjevanja blata v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.
(2)
Izvajalec javne službe mora za blato, prevzeto iz komunalne čistilne naprave, ki ni opremljena za obdelavo blata, prevzeto delno obdelano blato iz komunalne čistilne naprave (na primer po dehidraciji ali sušenju neobdelanega blata in podobno) in blato, prevzeto iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena te uredbe, zagotoviti obdelavo v skladu s prejšnjim odstavkom na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata.
(3)
Če izvajalec javne službe ne upravlja komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora zagotoviti obdelavo blata na območju druge komunalne čistilne naprave, ki je opremljena z zadostnimi zmogljivostmi za obdelavo blata.
(4)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko izvajalec javne službe v soglasju z občino zagotovi obdelavo blata v premični napravi za obdelavo blata, če se taka obdelava blata izvaja na območju komunalne čistine naprave, kjer nastaja blato.
(5)
Za obdelano blato, ki se ne uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, mora izvajalec javne službe zagotoviti ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.
(6)
Če je izvajalec javne službe upravljavec komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora kot povzročitelj odpadkov v načrt gospodarjenja z odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključiti tudi ravnanje z blatom iz drugega odstavka tega člena.
4.3 Oskrbovalni standardi
19. člen
(zahteve za opremljanje aglomeracij)
(2)
V aglomeraciji iz prejšnjega odstavka mora biti za padavinsko odpadno vodo, za katero v skladu s 7., 8. ali 9. točko prvega odstavka 15. člena te uredbe zagotavlja odvajanje in čiščenje v okviru nalog javne službe, zagotovljeno, da:
-
ima javno kanalizacijsko omrežje v tej aglomeraciji, če gre za mešano kanalizacijsko omrežje, zmogljivost določeno tako, da je zagotovljeno odvajanje in čiščenje te padavinske odpadne vode, ali
-
je ta aglomeracija opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem za odvajanje izključno te padavinske odpadne vode.
(3)
Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko za skupino objektov v aglomeraciji iz prvega odstavka tega člena zagotovi opremljanje z malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, če:
-
bi priključitev teh objektov na javno kanalizacijsko omrežje te aglomeracije povzročilo več kot trikrat večje stroške glede na stroške opremljanja z malo komunalno čistilno napravo za to skupino objektov,
-
je taka mala komunalna čistilna naprava del javne kanalizacije in jo upravlja izvajalec javne službe in
-
je v tej mali komunalni čistilni napravi zagotovljeno čiščenje v skladu s petim odstavkom 10. člena te uredbe in dodatna obdelava v skladu z 11. členom te uredbe.
(4)
Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena se lahko za posamezen objekt ali posamezno skupino objektov v aglomeraciji iz prvega odstavka tega člena, če je obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v tem objektu oziroma tej skupini objektov manjše od 50 PE in so izpolnjeni pogoji, da bi dolžina kanalizacijskega priključka presegala dolžino 100 m ali gradnja kanalizacijskega priključka tehnično ni izvedljiva ali bi gradnja kanalizacijskega priključka povzročala nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje, zagotovi opremljanje z:
1.
komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki zagotavlja čiščenje komunalne odpadne vode tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz preglednice 1 oziroma preglednice 2 iz priloge 1 te uredbe, predpisanih za to aglomeracijo, če gre za malo komunalno čistilno napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava, v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE,
2.
komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki zagotavlja čiščenje komunalne odpadne vode tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz preglednice 3 iz priloge 1 te uredbe, predpisanih za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, če gre za malo komunalno čistilno napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava, v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE,
3.
malo komunalno čistilno napravo, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da dosega učinke čiščenja iz preglednice 1 oziroma preglednice 2 iz priloge 1 te uredbe, predpisani za to aglomeracijo, če gre za tipsko malo komunalno čistilno napravo v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE,
4.
malo komunalno čistilno napravo, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da učinek čiščenja dosega 80 odstotkov glede na parameter KPK, če gre za tipsko malo komunalno čistilno napravo v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE,
5.
nepretočno greznico, če čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s 1. ali 2. točko tega odstavka ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih geografskih razmer, ki lahko škodljivo vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave (npr. nadmorska višina nad 1.500 m ipd.), in ta nepretočna greznica ustreza naslednjim pogojem:
-
pri dimenzioniranju se upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 150 l/osebo na dan,
-
njena koristna prostornina znaša najmanj 4,5 m3 na osebo, vendar ne manj kot 10 m3,
-
izvedena je iz vodotesnih materialov tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje njene vsebine v okolje, in
-
zagotovi se njeno praznjenje v skladu s 17. členom te uredbe.
(5)
Šteje se, da so stroški gradnje kanalizacijskega priključka nesorazmerni glede na koristi za okolje, če zaradi naravnih ovir (npr. vodotok, nasprotni nagib terena, geološke značilnosti terena) ali tehničnih vzrokov (npr. tlačni vod javnega kanalizacijskega omrežja) stroški gradnje ali priključitve več kot trikrat presegajo povprečne stroške gradnje primerljivega priključka na javno kanalizacijsko omrežje, kjer ni takih naravnih ovir ali tehničnih vzrokov (npr. več kot trikrat presegajo povprečne stroške gradnje kanalizacijskega priključka v isti aglomeraciji ali na primerljivem območju), ali več kot trikrat presegajo stroške opremljanja z malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico v skladu s prejšnjim odstavkom.
(6)
Ne glede na prvi odstavek tega člena in ne glede na prejšnji odstavek se opremljanje z malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico v skladu s četrtim odstavkom tega člena lahko zagotovi tudi, če gre za začasno rešitev do izgradnje javne kanalizacije, opremljanje zemljišča z javno kanalizacijo pa ne poteka sočasno z gradnjo objekta.
(7)
Ne glede na prvi do šesti odstavek tega člena se lahko za javno kanalizacijsko omrežje posamezne aglomeracije zagotovi priključitev na javno kanalizacijsko omrežje sosednje aglomeracije, ki se zaključuje s komunalno čistilno napravo, če je v tej komunalni čistilni napravi zagotovljeno čiščenje tako, da mejne vrednosti, predpisane za to aglomeracijo, niso presežene.
(8)
Za komunalno odpadno vodo iz 17. člena te uredbe in blato iz prejšnjega člena, ki nastajata na območju občine, morajo biti zagotovljene zmogljivosti za prevzem in čiščenje komunalne odpadne vode oziroma prevzem in obdelavo blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in čiščenje te komunalne odpadne vode oziroma prevzem in obdelavo tega blata.
(9)
Če so s prostorskim aktom načrtovana stavbna zemljišča, ki še niso pozidana in so stična s katerokoli od aglomeracij iz prvega odstavka 20.c člena te uredbe, za njihovo opremljanje veljajo zahteve, kot so določene za to aglomeracijo.
(10)
Če se s prostorskim aktom načrtujejo nova stavbna zemljišča, ki so stična s katerokoli od aglomeracij iz prvega odstavka 20.c člena te uredbe, za celotno aglomeracijo skupaj z načrtovanimi novimi stavbnimi zemljišči veljajo zahteve za opremljanje, kot so določene za aglomeracijo s skupno obremenitvijo, ki ustreza končni načrtovani skupni obremenitvi obstoječih in načrtovanih novih stavbnih zemljišč.
(11)
Če se s prostorskim aktom načrtujejo nova stavbna zemljišča, ki niso stična z nobeno od aglomeracij iz prvega odstavka 20.c člena te uredbe, vendar se glede na načrtovane prostorske ureditve pričakuje nastajanje komunalne odpadne vode, za njihovo opremljanje veljajo zahteve, kot so določene za aglomeracijo s skupno obremenitvijo, ki ustreza končni načrtovani skupni obremenitvi načrtovanih novih stavbnih zemljišč in obstoječih stavbnih zemljišč, če se z njimi stikajo.
19.a člen
(izjeme pri opremljanju aglomeracij)
(1)
Ne glede na prejšnji člen je lahko aglomeracija s skupno obremenitvijo, manjšo od 500 PE, zaradi izvajanja storitev javne službe na njenem območju opremljena na način iz četrtega odstavka prejšnjega člena za posamezne objekte ali za skupine objektov, če občina na podlagi ekonomske analize variant opremljanja ugotovi, da bi opremljanje na način iz prvega ali tretjega odstavka prejšnjega člena povzročilo več kot trikrat večje stroške glede na stroške opremljanja v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če je z drugim predpisom določeno drugače.
(2)
Pri ekonomski analizi iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati najmanj varianto opremljanja z enim javnim kanalizacijskim sistemom za celotno aglomeracijo, varianto opremljanja z več javnimi kanalizacijskimi sistemi za skupine objektov v aglomeraciji v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena in varianto opremljanja v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, pri tem pa upoštevati stroške in koristi vsake od obravnavanih variant v ekonomski dobi investicije ob smiselni uporabi določb predpisa, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju financ.
19.b člen
(upravljanje zasebne male komunalne čistilne naprave)
Če se na podlagi ekonomske analize variant opremljanja v skladu z 19. ali 19.a členom te uredbe aglomeracija opremi z malimi komunalnimi čistilnimi napravami, ki niso infrastruktura lokalnega pomena, za skupino objektov z različnimi lastniki (v nadaljnjem besedilu: zasebna mala komunalna čistilna naprava), morajo lastniki objektov, za katere se čiščenje komunalne odpadne vode zagotavlja v zasebni mali komunalni čistilni napravi, skleniti pogodbo o upravljanju zasebne male komunalne čistilne naprave s pravno ali fizično osebo ter o upravljavcu obvestiti izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju, kjer obratuje zasebna mala komunalna čistilna naprava.
19.c člen
(ugotavljanje opremljenosti aglomeracij)
(1)
Aglomeracija je delno ali v celoti opremljena z javno kanalizacijo, če je delno oziroma v celoti opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem in čistilno napravo.
(2)
Šteje se, da je aglomeracija v celoti opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem in čistilno napravo, če je za vso komunalno odpadno vodo, ki nastaja na pozidanih stavbnih zemljiščih v aglomeraciji in na pozidanih stavbnih zemljiščih, ki so stična z aglomeracijo, zagotovljena možnost odvajanja po javnem kanalizacijskem omrežju in čiščenja v komunalni čistilni napravi, ki je del javne kanalizacije. Če je možnost odvajanja po javnem kanalizacijskem omrežju in čiščenja v komunalni čistilni napravi, ki je del javne kanalizacije, zagotovljena za komunalno odpadno vodo, ki nastaja na nekaterih od pozidanih stavbnih zemljišč v aglomeraciji ali na nekaterih od pozidanih stavbnih zemljišč, ki so stična z aglomeracijo, se aglomeracija šteje za delno opremljeno z javnim kanalizacijskim omrežjem oziroma čistilno napravo.
(3)
Za stavbna zemljišča, kjer nastaja komunalna odpadna voda, se štejejo pozidana stavbna zemljišča z namensko rabo prostora iz 3. točke petega odstavka 20. člena te uredbe oziroma stavbna zemljišča, pozidana z objekti, kjer se pričakuje nastajanje komunalne odpadne vode, ter pripadajoča zemljišča enostavnih objektov, kjer se pričakuje nastajanje komunalne odpadne vode in ki niso funkcionalno povezana s stavbo, ki ima določeno gradbeno parcelo stavbe. Za objekte, kjer se pričakuje nastajanje komunalne odpadne vode, se štejejo objekti:
-
v katerih so stalno ali začasno prijavljeni prebivalci,
-
pri katerih gre za objekt iz 1. točke petega odstavka 20. člena te uredbe,
-
ki so priključeni na javni vodovod ali
-
ki je zanje iz informacijskega sistema okolja ali vodne knjige v skladu s predpisi, ki urejajo vode, razvidno, da imajo zagotovljeno lastno oskrbo s pitno vodo ali drug način oskrbe z vodo (npr. kapnica).
(4)
Aglomeracija se šteje za ustrezno opremljeno, če je opremljena tako, da je za komunalno odpadno vodo in biološko razgradljivo industrijsko odpadno vodo v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: biološko razgradljiva industrijska odpadna voda), ki nastaja na pozidanih stavbnih zemljiščih v aglomeraciji in na pozidanih stavbnih zemljiščih, ki so stična z aglomeracijo, zagotovljeno, da se odvaja in čisti na predpisan način.
20. člen
(merila za določitev aglomeracij)
(1)
Aglomeracije se določijo na območjih, kjer je gostota obremenjenosti zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, izražena v PE na hektar (v nadaljnjem besedilu: PE/ha), enaka ali večja od 10 PE/ha, in je obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, izražena s skupnim številom PE (v nadaljnjem besedilu: obremenitev iz naslova prebivalstva), enaka ali večja od 50 PE.