Poslovnik Računskega sodišča Republike Slovenije |...

4544. Poslovnik Računskega sodišča Republike Slovenije

Na podlagi 3. in 11. člena zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01; v nadaljevanju: ZRacS-1) je senat Računskega sodišča Republike Slovenije na seji dne 14. 9. 2001 sprejel

P O S L O V N I K
Računskega sodišča Republike Slovenije

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet poslovnika)

Ta poslovnik podrobno ureja način in postopek, po katerem Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) izvršuje svojo revizijsko pristojnost. Poleg tega ureja svetovanje uporabnikom javnih sredstev in določa način zagotavljanja javnosti dela računskega sodišča.

2. člen

(pisanja računskega sodišča)

(1)

Vsa pisanja računskega sodišča morajo biti opremljena s polnim imenom in naslovom računskega sodišča, številko, datumom, podpisom in pečatom.

(2)

Računsko sodišče lahko pošilja pisanja državnim organom in drugim uporabnikom javnih sredstev tudi v elektronski obliki. Pri tem upošteva predpise, ki urejajo elektronsko poslovanje in elektronski podpis. Pisanje, ki je poslano v elektronski obliki, ima enako veljavo kot pisanje, poslano v tiskani obliki.

3. člen

(pečat računskega sodišča)

Računsko sodišče ima pečat okrogle oblike. Sredi pečata je grb Republike Slovenije, v zunanjem krogu pečata je napis Republika Slovenija Računsko sodišče.

4. člen

(akti za izvrševanje revizijske pristojnosti)

(1)

Osnovni akti, s katerimi računsko sodišče izvršuje revizijsko pristojnost, so:

1.

zahteva za predložitev podatkov;

2.

sklep o izvedbi revizije;

3.

sklep o ugovoru zoper sklep o izvedbi revizije;

4.

sklep o ustavitvi revizijskega postopka;

5.

revizijsko pooblastilo;

6.

potrdilo o odvzemu listin;

7.

nalog za predložitev listin;

8.

osnutek revizijskega poročila;

9.

predlog revizijskega poročila;

10.

zaprosilo izvedencu računskega sodišča;

11.

sklep o spornem revizijskem razkritju;

12.

odgovor na ugovor zoper revizijsko razkritje;

13.

revizijsko poročilo;

14.

poziv za ukrepanje;

15.

obvestilo državnemu zboru;

16.

poziv za razrešitev odgovorne osebe;

17.

sporočilo za javnost;

18.

predlog za razrešitev nadzornega odbora lokalne skupnosti.

(2)

Akt iz 1. točke prejšnjega odstavka tega člena je akt za predrevizijsko poizvedbo.

(3)

Akti iz 2. do 13. točke prvega odstavka tega člena so akti za izvrševanje pristojnosti računskega sodišča v revizijskem postopku.

(4)

Akti iz 14. do 18. točke prvega odstavka tega člena so akti za izvrševanje pristojnosti računskega sodišča v porevizijskem postopku.

5. člen

(odločanje senata)

(1)

Senat odloča na sejah. Praviloma odloča v polni sestavi. V okrnjeni sestavi (brez enega člana) lahko odloča samo v naslednjih primerih:

1.

če je eden od članov odsoten iz razlogov, na katere ne more vplivati (višja sila);

2.

če je za enega od članov podan izločitveni razlog (obstoj okoliščin iz tretjega odstavka 17. člena ZRacS-1).

(2)

Kadar senat odloča v polni sestavi, sprejema odločitve z večino glasov, če ta poslovnik ne določa drugače. Kadar odloča v okrnjeni sestavi, sprejema odločitve soglasno.

(3)

Senat uredi način svojega dela s poslovnikom, ki ga sprejme soglasno v polni sestavi.

6. člen

(pooblaščenci računskega sodišča)

Pooblaščenci računskega sodišča so:

1.

pristojni namestnik predsednika;

2.

pristojni vrhovni državni revizor;

3.

pooblaščeni izvajalec revizije.

7. člen

(pristojni namestnik predsednika in pristojni vrhovni državni revizor)

(1)

Namestnik predsednika je pristojen za revizijske primere, za katere ga pooblasti predsednik. Enako velja za vrhovnega državnega revizorja.

(2)

Za posamezen revizijski primer predsednik pooblasti ali prvega ali drugega namestnika predsednika in enega od vrhovnih državnih revizorjev.

(3)

Pristojnost namestnika predsednika in pristojnost vrhovnega državnega revizorja v revizijskem primeru, za katerega sta pooblaščena, določa ta poslovnik po načelu delitve pristojnosti.

8. člen

(pomen nekaterih izrazov)

V tem poslovniku:

1.

izraz nepravilnost v poslovanju označuje neskladnost poslovanja s predpisi ali usmeritvami, ki jih mora upoštevati uporabnik javnih sredstev pri svojem poslovanju;

2.

izraz nesmotrnost v poslovanju je zbirni izraz za negospodarnost, neučinkovitost in neuspešnost poslovanja (nesmotrnost je negospodarnost, neučinkovitost ali neuspešnost);

3.

izraz popravljalni ukrep označuje ukrep, ki ga uporabnik javnih sredstev uvede zato, da odpravi določeno nepravilnost ali nesmotrnost v svojem preteklem poslovanju ali zato, da zmanjša tveganje za pojavljanje določene nepravilnosti ali nesmotrnosti v svojem prihodnjem poslovanju;

4.

izraz revizijsko razkritje označuje skupek ugotovitvenih in presojevalnih navedb o določenem delu revidirančevega poslovanja.

USMERJANJE IZVRŠEVANJA REVIZIJSKE PRISTOJNOSTI

9. člen

(program dela za izvrševanje revizijske pristojnosti)

(1)

Pred iztekom tekočega koledarskega leta predsednik določi program dela za izvrševanje revizijske pristojnosti računskega sodišča v naslednjem koledarskem letu. Med letom ga lahko spremeni ali dopolni.

(2)

Vrhovni državni revizor poda predsedniku predloge za uvedbo revizij na revizijskem področju, za katero je zadolžena revizijska enota, ki jo vodi. Podati mora več predlogov, kot se jih lahko upošteva v programu iz prejšnjega odstavka.

(3)

V predlogu za uvedbo revizije se revizijo opredeli in utemelji ter poda okvirni načrt zanjo. Vsebino predloga za uvedbo revizije, podrobno določa smernica, ki jo izda predsednik.

(4)

Pri oblikovanju predlogov za uvedbo revizij se upošteva obveznosti računskega sodišča iz drugega in četrtega odstavka 25. člena ZRacS-1, obveznosti računskega sodišča po zakonu, ki ureja javne finance, kakor tudi obveznosti po drugih zakonih in morebitne revizijske prioritete ali revizijske strategije, ki jih določi predsednik.

(5)

Če predsednik sodi, da v predlogih za uvedbo revizij niso dovolj dobro upoštevane obveznosti, prioritete ali strategije iz prejšnjega odstavka, lahko zahteva od vrhovnih državnih revizorjev dodatne predloge.

(6)

Predsednik lahko tudi zahteva, da vrhovni državni revizor sestavi okvirni načrt za določeno revizijo (revizija na zahtevo predsednika).

(7)

Namestnika predsednika podata svoje mnenje o predlogih za uvedbo revizij, ki so jih predložili vrhovni državni revizorji in lahko dodata svoje predloge.

(8)

Izmed podanih predlogov za uvedbo revizij predsednik izbere predloge, ki jih uvrsti v letni program dela za izvrševanje revizijske pristojnosti računskega sodišča.

PREDREVIZIJSKA POIZVEDBA

10. člen

(zahteva za predložitev podatkov)

(1)

Pristojni vrhovni državni revizor lahko pred uvedbo revizije izda uporabniku javnih sredstev zahtevo za predložitev podatkov, ki jih potrebuje pri načrtovanju ali izvajanju revizije.

(2)

Zahteva za predložitev podatkov vsebuje:

1.

ime in naslov uporabnika javnih sredstev;

2.

navedbo podatkov, obvestil, listin ali druge dokumentacije, ki jo je treba predložiti;

3.

rok za predložitev podatkov;

4.

opozorilo, da se odgovorna oseba kaznuje za prekršek, če prejemnik zahteve za predložitev podatkov zahteve ne izvrši pravočasno (prvi odstavek 38. člena ZRacS-1).

(3)

Pristojni vrhovni državni revizor lahko pridobi podatke, ki jih potrebuje pri načrtovanju revizije, tudi tako da sam ali njegov pooblaščenec opravi poizvedbo pri uporabniku javnih sredstev.

REVIZIJSKI POSTOPEK

11. člen

(sklep o izvedbi revizije)

(1)

Revizijski postopek se začne z izdajo sklepa o izvedbi revizije. Izda ga pristojni vrhovni državni revizor na podlagi programa dela za izvrševanje revizijske pristojnosti računskega sodišča.

(2)

V sklepu o izvedbi revizije se navede:

1.

ime in naslov uporabnika javnih sredstev; če bo revizija potekala pri več uporabnikih javnih sredstev, se navedejo imena in naslovi vseh, pri katerih bo potekala;

2.

cilje revizije;

3.

datum začetka izvajanja in predviden čas trajanja revizije pri uporabniku javnih sredstev, na katerega se nanaša sklep o izvedbi revizije;

4.

pravni pouk o možnosti ugovora zoper sklep o izvedbi revizije.

(3)

V sklepu o izvedbi revizije se lahko navede kot cilje revizije splošne cilje:

1.

izrek mnenja o aktu o poslovanju;

2.

izrek mnenja o pravilnosti poslovanja;

3.

izrek mnenja o gospodarnosti, učinkovitosti ali uspešnosti poslovanja.

(4)

Iz navedb v sklepu o izvedbi revizije mora biti razvidno, katero obdobje poslovanja bo upoštevano v reviziji.

(5)

Če je cilj ali eden od ciljev revizije izrek mnenja o aktu o poslovanju, se v sklepu o izvedbi revizije navede, kateri akt o poslovanju bo revidiran: akt o preteklem ali akt o načrtovanem poslovanju uporabnika javnih sredstev; akt, ki ga predpisuje zakon ali poseben računovodski izkaz oziroma posebno poročilo, ki ga mora uporabnik javnih sredstev sestaviti na zahtevo računskega sodišča.

(6)

Členitev iz 3. točke tretjega odstavka tega člena v sklepu o izvedbi revizije ni obvezna; v sklepu o izvedbi revizije se lahko navede, da je cilj revizije izrek mnenja o smotrnosti poslovanja.

(7)

Med revizijskim postopkom lahko pristojni vrhovni državni revizor izda dopolnitev sklepa o izvedbi revizije, vendar šele po dopolnitvi programa za izvrševanje revizijske pristojnosti računskega sodišča.

12. člen

(ugovor zoper sklep o izvedbi revizije)

(1)

Zoper sklep o izvedbi revizije je dopusten ugovor pri računskem sodišču. Rok za ugovor je 8 dni in začne teči naslednji dan po vročitvi sklepa o izvedbi revizije.

(2)

Ugovor zoper sklep o izvedbi revizije mora vsebovati:

1.

navedbo sklepa o izvedbi revizije, zoper katerega prejemnik sklepa vlaga ugovor;

2.

razloge za ugovor.

(3)

Ugovor zoper sklep o izvedbi revizije zadrži izvajanje revizije.

13. člen

(sklep o ugovoru zoper sklep o izvedbi revizije)

(1)

O ugovoru zoper sklep o izvedbi revizije odloči senat s sklepom tako, da ga zavrže, zavrne ali pa sprejme kot utemeljenega.

(2)

Ugovor zoper sklep o izvedbi revizije se zavrže, če ga je vložila neupravičena oseba, če je bil vložen prepozno, če v ugovoru ni naveden noben razlog za ugovor ali če vložnik ugovora ne izpodbija revizijske pristojnosti računskega sodišča.

(3)

Ugovor zoper sklep o izvedbi revizije se zavrne, če ni dvoma, da je izpodbijani sklep izdan uporabniku javnih sredstev po ZRacS-1 ali subjektu, pri katerem sme računsko sodišče izvajati revizijo na enak način in po enakem postopku kot pri uporabniku javnih sredstev po ZRacS-1 in če ni dvoma, da so cilji revizije, ki so navedeni v izpodbijanem sklepu, v mejah revizijske pristojnosti računskega sodišča.

(4)

Sklep o ugovoru mora biti vročen vložniku ugovora in vsebuje:

1.

ime in naslov vložnika ugovora;

2.

navedbo izpodbijanega sklepa o izvedbi revizije;

3.

izrek;

4.

obrazložitev;

5.

pravni pouk, da zoper sklep o zavrženju ali zavrnitvi ugovora ni dopusten ugovor.

14. člen

(sklep o ustavitvi revizijskega postopka)

(1)

Če je ugovor zoper sklep o izvedbi revizije utemeljen, senat s sklepom ustavi revizijski postopek.

(2)

Senat lahko tudi med revizijskim postopkom sprejme sklep, da se postopek ustavi, če se izkaže, da revizija ni v pristojnosti računskega sodišča.

(3)

Po izdaji sklepa o ustavitvi revizijskega postopka prejemnik sklepa o izvedbi revizije nima več statusa revidiranca, ki sicer preneha z izdajo revizijskega poročila.

15. člen

(revizijsko pooblastilo)

(1)

Pristojni vrhovni državni revizor izda revizijska pooblastila, s katerimi določi pooblaščene izvajalce revizije.

(2)

Pooblaščeni izvajalci revizije pridobivajo ustrezne in zadostne podatke za izrek mnenja, ki je cilj revizije.

(3)

Za pridobitev podatkov iz prejšnjega odstavka pooblaščeni izvajalci revizije podajajo revidirancu zaprosila za pregled sistema ali nekaterih podsistemov poslovanja in računovodstva, zaprosila za pregled knjigovodskih listin in drugih dokumentov o poslovanju, zaprosila za posamezna pojasnila in zaprosila za dostop do drugih virov podatkov o revidirančevem poslovanju. Zaprosila lahko podajajo ustno ali pisno.

16. člen

(potrdilo o odvzemu listin)

Če pooblaščeni izvajalec revizije meni, da so podane okoliščine iz sedmega odstavka 27. člena ZRacS-1 in zato revidirancu odvzame listine o poslovanju, izda potrdilo o odvzemu listin.

17. člen

(nalog za predložitev listin)

(1)

Če na podlagi dokazil, ki mu jih predložijo pooblaščeni izvajalci revizije, pristojni vrhovni državni revizor presodi, da se revidiranec ne odziva na zaprosila iz tretjega odstavka 15. člena tega poslovnika ali da se nanje ne odziva na primeren način, lahko izda revidirancu nalog za predložitev listin in dopolnitve naloga za predložitev listin.

(2)

Nalog oziroma dopolnitev naloga za predložitev listin vsebuje:

1.

ime in naslov revidiranca;

2.

navedbo knjigovodskih listin ali drugih dokumentov o poslovanju, ki jih mora revidiranec predložiti računskemu sodišču;

3.

rok za izvršitev naloga oziroma dopolnitve naloga;

4.

opozorilo, da se odgovorna oseba kaznuje za prekršek, če revidiranec ne predloži pravočasno računskemu sodišču vseh dokumentov, ki so navedeni v nalogu oziroma dopolnitvi naloga za predložitev listin (drugi odstavek 38. člena ZRacS-1).

Poslovnik Računskega sodišča Republike Slovenije

Časovnica