3979. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za števce električne energije, ki lahko nosijo oznake in znake EEC
Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za števce električne energije, ki lahko nosijo oznake in znake EEC*
Ta pravilnik določa meroslovne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati števci električne energije, ki lahko nosijo oznake in znake EEC (v nadaljnjem besedilu: števci), postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, roke rednih overitev in način označevanja.
Ta pravilnik se nanaša na neposredno priključene indukcijske števce z eno ali več tarifami, namenjene merjenju delovne energije eno- ali večfaznega toka pri frekvenci 50 Hz.
Ta pravilnik se označi skrajšano z oznako MP-21-76/891.
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
-
“Vplivna veličina ali dejavnik” je katera koli veličina ali kateri koli dejavnik, ki ni merjena veličina, vendar lahko vpliva na rezultat merjenja;
-
“Sprememba pogreška kot posledica vplivne veličine” je razlika med pogreški števca, če posamezna vplivna veličina zaporedoma prevzame dve določeni vrednosti;
-
“Referenčna vrednost vplivne veličine” je vrednost te veličine, na podlagi katere so določene nekatere lastnosti števca;
-
“Temeljni tok (Ib)” je vrednost toka, skladno s katero je določeno ustrezno delovanje števca;
-
“Največji tok (Imax)” je največja vrednost toka, pri kateri mora števec izpolnjevati zahteve tega pravilnika;
-
“Faktor popačenja” je razmerje med efektivno vrednostjo harmonične vsebine, če se od nesinusne izmenične veličine odšteje temeljni faktor, in efektivno vrednostjo nesinusne veličine. Faktor popačenja se ponavadi izraža kot odstotek;
-
“Temeljna hitrost” je nazivna hitrost vrtenja rotorja, izražena v vrtljajih na minuto, ko je števec pod referenčnimi pogoji in je obremenjen s temeljnim tokom pri faktorju moči, ki je enak 1;
-
“Osnovni vrtilni moment” je nazivna vrednost vrtilnega momenta na rotorju, ki je potrebna za vzdrževanje njegove nespremenljivosti glede na števec, pod referenčnimi pogoji ter ob prenašanju temeljnega toka pri faktorju moči, ki je enak 1;
-
“Tip” je izraz, s katerim se označujejo vsi enotarifni in večtarifni števci, ki jih je izdelal isti proizvajalec in imajo:
-
podobne meroslovne lastnosti;
-
enotno konstrukcijo delov, ki opredeljujejo te lastnosti;
-
enako število ampernih ovojev tokovnega navitja za temeljni tok in enako število ovojev na en volt napetostnega navitja za referenčno napetost;
-
enako razmerje med največjim in temeljnim tokom.
Te števce mora proizvajalec označiti z eno ali več skupinami črk ali številk ali s kombinacijo črk in številk. Vsak tip sme imeti le eno oznako.
Tip sme vključevati različne vrednosti temeljnega toka in vrednosti referenčne napetosti.
Tip mora biti predstavljen s tremi vzorčnimi števci, namenjenimi za odobritev tipa, njihove značilnosti (temeljni tok in referenčno napetost) pa izbere Urad Republike Slovenije za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: urad).
Pri izredni proizvodnji istega tipa se lahko zmnožek števila ovojev navitja in vrednosti temeljnega toka razlikuje od tistega pri števcu, ki predstavlja tip. Celo število ovojev se dobi z upoštevanjem najbližje vrednosti zmnožka, ki je neposredno nad to vrednostjo ali pod njo.V tem primeru lahko število ovojev na volt pri napetostnem navitju odstopa, vendar ne več kot 20% od vzorčnega števca, ki predstavlja tip.
Razmerje med najvišjo in najnižjo temeljno hitrostjo rotacije rotorja vsakega števca pri istem tipu ne sme presegati 1:5.
Števci morajo izpolnjevati meroslovne zahteve iz Priloge I, ki je sestavni del tega pravilnika.
Števec mora imeti naslednje napise, ki so nameščeni na številčnici ali na posebni napisni ploščici ali pa razdeljeni med obema:
a)
oznako EEC-odobritve tipa merila;
b)
identifikacijsko številko ali ime proizvajalca;
d)
opis števila in razvrstitve gonilnih elementov v eni od naslednjih oblik: enofazni dvožični, trifazni štirižični itd. ali z uporabo simbolov, skladno s slovenskim standardom, ki je prevzet evropski harmonizirani standard;
f)
temeljni tok in največji tok v obliki: 10–40 A ali 10 (40) A;
g)
referenčno frekvenco 50 Hz;
h)
konstanto števca v eni od naslednjih oblik: x Wh/vrt ali x vrt/kWh;
i)
serijsko številko števca in leto izdelave;
j)
referenčno temperaturo, če je ta različna od 23 °C;
k)
vezalno shemo in oznake priključnih sponk;
l)
jasno vezalno shemo, ki določa vezavo priključnih sponk vodnikov, vključno s priključki dodatne naprave in prevodniki. Za trifazne števce mora biti prikazano fazno zaporedje, za katerega je števec namenjen. Vezalna shema ima lahko referenčno številko odtisnjeno na napisni ploščici. Če imajo priključne sponke števca oznake, morajo biti te v shemi navedene. Vezalne sheme lahko zamenja referenčna številka, ki je določena v nacionalnem standardu države članice Evropske unije, v kateri se bo števec uporabljal.
Napisi iz prejšnjega odstavka morajo biti ob normalni uporabi števca jasno vidni, lahko čitljivi in neizbrisni.
Na števcu so lahko navedeni tudi podatek o kraju izdelave, komercialni opis, posebna serijska številka, ime dobavitelja električne energije, znak skladnosti z evropskim standardom ter identifikacijska številka vezalne sheme. Vsi drugi podatki so prepovedani, razen če so posebej dovoljeni.
Z namestitvijo overitvenih in zaščitnih oznak na števec se potrdi, da števec izpolnjuje zahteve tega pravilnika.
Mesta za namestitev oznak morajo biti izbrana tako, da ni mogoče priti do notranjih aktivnih delov števca, ne da bi se oznake pri tem poškodovale.
Če so napisi iz prejšnjega člena tega pravilnika navedeni na posebni napisni ploščici, ki ne bo stalno pritrjena, je treba eno od oznak namestiti tako, da se ta poškoduje, če se posebna ploščica odstrani.
Števci, ki so uspešno prestali overitvene preskuse, morajo:
-
dobiti overitveno oznako;
-
biti na določenih mestih opremljeni z zaščitnimi oznakami za zaščito določenih sestavnih delov pred posegi, ki bi lahko vplivali na meroslovne lastnosti števca.
IV. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
Skladnost števcev z meroslovnimi zahtevami je mogoče potrditi z EEC-odobritvijo tipa merila, ki mu sledi EEC-prva overitev merila.