TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se delno ugodi in se sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-289/2014/3 (1313-09) z dne 8. 10. 2014 odpravi v delu, ki se nanaša na začasno omejitev gibanja zaradi ugotavljanja istovetnosti. V ostalem delu se tožba zavrne.

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Sicer nobena od okoliščin, sama po sebi ne zadošča za ugotovitev znatne nevarnosti, da bi tožnik pobegnil, preden bo izvedena predaja Hrvaški, vendar pa vse okoliščine skupaj dovolj zanesljivo kažejo na to, da je pogoj iz Dublinske uredbe izkazan. Nasproti tem okoliščinam je zgolj navedba tožnika v tožbi, da je zdaj ugotovil, da je Slovenija varna država, kjer se spoštujejo človekove pravice in da bo v njej ostal do konca postopka. Sodišča tožnik s takšno navedbo ni prepričal v pretiranost ukrepa toženke glede na to, da ostale okoliščine medsebojno povezano govorijo v prid nevarnosti za pobeg.

Ker je v konkretnem upravnem sporu sodišče ugotovilo, da je tožba neutemeljena v delu, ki se nanaša na pridržanje tožnika za namen predaje odgovorni državi članici Hrvaški na prostore Centra za tujce, kar pomeni, da toženka ni nedopustno posegla v pravico tožnika do osebne svobode, tožnik ni izkazal težko popravljive škode v zvezi z 19. členom Ustave oziroma 5. členom MKVČP. Druge težko popravljive škode pa tožnik v pisni zahtevi, ki jo je podal skupaj s tožbo, ni izkazal. Navaja, da se v Centru za tujce počuti izredno slabo. Zgolj ta navedba pa je premalo obrazložena, da bi sodišče lahko ugodilo zahtevi za izdajo začasne odredbe. Tožnik ni pojasnil, v kakšnem pomenu besede se počuti slabo, kakšno škodo mu omejitev na prostore Centra za tujce povzroča in zakaj bi bila ta škoda težko popravljiva, zato je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.