Zakon o javnih skladih (ZJS-1)

3449. Zakon o javnih skladih (ZJS-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o javnih skladih (ZJS-1)

Razglašam Zakon o javnih skladih (ZJS-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. julija 2008.

Št. 003-02-7/2008-11

Ljubljana, dne 23. julija 2008

dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije

Z A K O N
O JAVNIH SKLADIH (ZJS-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet urejanja)

(1)

Ta zakon ureja javni sklad kot statusno obliko pravne osebe javnega prava.

(2)

Ta zakon se ne uporablja za vzajemne sklade, pokojninske sklade in pravne osebe zasebnega prava, ki imajo v svoji firmi besedo »sklad« in so jih ustanovile pravne osebe zasebnega prava.

2. člen

(javni sklad)

(1)

Javni sklad je pravna oseba javnega prava, ki jo ustanovitelj ustanovi za izvajanje svoje politike na določenem področju (v nadaljnjem besedilu: namen javnega sklada).

(2)

Javni sklad razpolaga z namenskim premoženjem, ki ga pridobi v last od ustanovitelja, s premoženjem iz drugih virov in opravlja posle po pooblastilu.

(3)

Javni sklad odgovarja upnikom za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

(4)

Ustanovitelj oziroma ustanoviteljica (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj) ne odgovarja za obveznosti javnega sklada, če drug zakon ali akt o ustanovitvi javnega sklada ne določa drugače.

3. člen

(namen ustanovitve javnega sklada)

Javni sklad se ustanovi za:

-

spodbujanje razvoja na določenem področju,

-

izvajanje socialne, kulturne, okoljske, stanovanjske, prostorske, kmetijske, naravovarstvene, rudarske ali drugih politik ustanovitelja,

-

poravnavanje dolgoročnih obveznosti ustanovitelja,

-

upravljanje nepremičnin ustanovitelja,

-

spodbujanje ustvarjalnosti v znanosti, kulturi in izobraževanju z dodeljevanjem nagrad, štipendij, šolnin, financiranjem projektov in drugimi oblikami spodbud,

-

izvajanje drugih dejavnosti, določenih z zakonom.

II. USTANOVITEV JAVNEGA SKLADA

4. člen

(ustanovitelji)

(1)

Javni sklad lahko ustanovijo država, pokrajina ali občina.

(2)

Če je ustanoviteljev javnega sklada več, uredijo medsebojne pravice in obveznosti v aktu o ustanovitvi javnega sklada.

(3)

Javni sklad v imenu države ustanovi in izvaja ustanoviteljske pravice Vlada Republike Slovenije. Javni sklad v imenu pokrajine ustanovi in izvaja ustanoviteljske pravice svet pokrajine. Javni sklad v imenu občine ustanovi in izvaja ustanoviteljske pravice občinski svet.

5. člen

(akt o ustanovitvi)

(1)

Javni sklad se ustanovi z aktom o ustanovitvi.

(2)

Ustanovitelj mora v aktu o ustanovitvi določiti vsaj:

-

firmo javnega sklada, ki mora vsebovati besedno zvezo »javni sklad« in označbo, ki napotuje na dejavnost javnega sklada in ozemlje, na katerem javni sklad posluje,

-

sedež javnega sklada, ki mora biti v Republiki Sloveniji,

-

določilo, da je ustanovljen kot javni sklad po tem zakonu,

-

namen ustanovitve javnega sklada,

-

čas, za katerega je javni sklad ustanovljen,

-

vrednost in vrsto namenskega premoženja, ki ga ustanovitelj zagotavlja za delovanje javnega sklada ob ustanovitvi,

-

določilo, v kakšnem obsegu ustanovitelj odgovarja za obveznosti javnega sklada,

-

če je ustanoviteljev več, medsebojne pravice in obveznosti ustanoviteljev,

-

navedbo organov javnega sklada, število, način izvolitve in mandatno dobo članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: članov) organov javnega sklada,

-

če je ustanoviteljev več, število članov v posameznem organu javnega sklada, ki jih imenuje na podlagi vrednosti vloženega namenskega premoženja in zaveze za financiranje javnega sklada posamezen ustanovitelj.

6. člen

(vpis javnega sklada v sodni register)

(1)

Javni sklad pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register.

(2)

Predlog za vpis predloži ustanovitelj. Če je ustanoviteljev več, predlog za vpis predloži tisti ustanovitelj, ki ga za to dejanje pooblastijo preostali ustanovitelji.

(3)

Vpis javnega sklada v sodni register se izvede na podlagi dokumentov in po postopkih, ki jih določa zakon, ki ureja sodni register.

(4)

Ustanovitelj mora pred ustanovitvijo javnega sklada opraviti vsa potrebna pravna dejanja za prevzem stvarnega vložka oziroma stvarni prevzem z dnem vpisa javnega sklada v sodni register.

(5)

Pri stvarnih vložkih in stvarnem prevzemu in denarnih vplačilih mora biti javnemu skladu omogočeno trajno razpolaganje z njimi od trenutka vpisa javnega sklada v sodni register.

III. PREMOŽENJE IN KAPITAL JAVNEGA SKLADA

7. člen

(namensko premoženje in kapital javnega sklada ob ustanovitvi)

(1)

Namensko premoženje je premoženje, ki ga je ustanovitelj namenil za doseganje namena javnega sklada.

(2)

Za ustanovitev javnega sklada mora država ali pokrajina zagotoviti namensko premoženje v vrednosti najmanj 30.000.000 eurov, občine pa najmanj 10.000.000 eurov. Z vplačilom namenskega premoženja v kapital javnega sklada postane javni sklad lastnik namenskega premoženja.

(3)

Namensko premoženje je lahko zagotovljeno v denarju ali kot stvarni vložek ali stvarni prevzem. Kot stvarni vložki ali stvarni prevzem se štejejo finančni instrumenti, premoženjski predmeti in pravice, katerih gospodarska vrednost je ugotovljiva.

(4)

Če predmet namenskega premoženja ni zagotovljen v denarju, mora vrednost stvarnega vložka oceniti pooblaščeni revizor.

8. člen

(sredstva za delo javnega sklada)

(1)

Ustanovitelj lahko ob ustanovitvi zagotovi javnemu skladu tudi prostore, opremo in druga sredstva za delo javnega sklada, ki jih ustanovitelj obdrži v svoji lasti in da v uporabo javnemu skladu.

(2)

Medsebojne pravice in obveznosti glede premoženja v uporabi uredita ustanovitelj in javni sklad s pogodbo o prenosu premoženja v uporabo.

(3)

Premoženje, ki ga ima javni sklad v uporabi, se ne šteje za kapital javnega sklada in se ne vpiše v sodni register.

9. člen

(drugo premoženje)

(1)

Javni sklad lahko od ustanovitelja ali od drugih oseb sprejme v upravljanje ali v last za izvajanje skupnih projektov tudi drugo premoženje.

(2)

Prevzem tega premoženja javni sklad in oseba iz prejšnjega odstavka uredita s pogodbo. Če druga oseba ni ustanovitelj javnega sklada, pogodba stopi v veljavo, ko da k pogodbi pisno soglasje ustanovitelj.

(3)

Premoženje, ki ga javni sklad sprejme na podlagi tega člena, se ne šteje za kapital javnega sklada in se ne vpiše v sodni register.

10. člen

(povečanje namenskega premoženja in kapitala javnega sklada)

(1)

Namensko premoženje in kapital javnega sklada se sočasno povečata:

-

z vplačilom dodatnega namenskega premoženja v kapital javnega sklada s strani ustanovitelja,

-

z razporeditvijo presežka prihodkov nad odhodki v kapital javnega sklada.

(2)

Ustanovitelj zagotovi dodatno namensko premoženje s sklepom, iz katerega sta razvidni vrsta in vrednost dodatnega namenskega premoženja, ki ga kot kapital vplačuje v javni sklad.

(3)

Kapital javnega sklada z razporeditvijo presežka prihodkov nad odhodki se poveča s pisnim sklepom ustanovitelja.

(4)

Povečanje kapitala javnega sklada z vplačilom dodatnega premoženja se vpiše v sodni register. Povečanje kapitala javnega sklada z razporeditvijo presežka prihodkov nad odhodki mora javni sklad vpisati v sodni register, ko skupna povečanja iz tega naslova presežejo 30% vrednosti kapitala, ki je vpisan v sodni register, lahko pa povečanja kapitala vpisuje tudi pogosteje.

(5)

Predlog za vpis povečanja kapitala javnega sklada v sodni register predloži direktor javnega sklada. Za postopek izročanja premoženja in vpis povečanja kapitala se smiselno uporabljajo določbe o izročanju premoženja in vpisu kapitala javnega sklada ob ustanovitvi.

11. člen

(zmanjšanje namenskega premoženja in kapitala javnega sklada)

(1)

Namensko premoženje in kapital javnega sklada se zmanjšata:

-

z izplačilom dela namenskega premoženja ustanovitelju in sočasnim zmanjšanjem kapitala javnega sklada v enaki vrednosti,

-

s pokritjem presežka odhodkov nad prihodki v rezultatu poslovanja javnega sklada.

(2)

Če ustanovitelj oceni, da javni sklad v okviru namenskega premoženja razpolaga s premoženjem, ki ga ne potrebuje za izvajanje namena, zaradi katerega je javni sklad ustanovljen, lahko s pisnim sklepom zahteva izplačilo v denarni obliki ali prenos tega premoženja v last ustanovitelja, s čimer se sočasno v isti vrednosti zmanjša kapital javnega sklada.

(3)

Sklep o zmanjšanju namenskega premoženja in kapitala javnega sklada mora vsebovati navedbo vrste in vrednosti premoženja, ki se izplača ustanovitelju.

(4)

Namensko premoženje in kapital javnega sklada zaradi pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki iz poslovanja javnega sklada se zmanjša s pisnim sklepom ustanovitelja.

(5)

Če iz razlogov iz prvega odstavka tega člena pride do zmanjšanja kapitala javnega sklada pod 30.000.000 eurov, če je ustanovitelj javnega sklada država ali pokrajina, oziroma pod 10.000.000 eurov, če je njegov ustanovitelj občina, mora ustanovitelj v javni sklad vplačati dodatno namensko premoženje ali pa začeti postopek likvidacije javnega sklada.

(6)

Zmanjšanje kapitala javnega sklada zaradi izplačila premoženja ustanovitelju ali zaradi pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki iz poslovanja se vpiše v sodni register.

(7)

Predlog za vpis zmanjšanja kapitala javnega sklada v sodni register predloži direktor javnega sklada. Za postopek izplačila premoženja in vpis zmanjšanja kapitala se smiselno uporabljajo določbe o izročanju premoženja in vpisu kapitala javnega sklada ob ustanovitvi.

IV. PRISTOJNOSTI USTANOVITELJA IN ORGANI JAVNEGA SKLADA

12. člen

(organi javnega sklada)

(1)

Organa javnega sklada sta nadzorni svet in direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor).

(2)

Javni sklad ima lahko tudi strokovne organe in komisije, če tako določa zakon ali akt o ustanovitvi.

(3)

Vsak član kolektivnega organa javnega sklada ima en glas.

13. člen

(pristojnosti ustanovitelja)

Ustanovitelj:

-

določi namen javnega sklada, zaradi katerega je javni sklad ustanovljen,

-

sprejme poslovno politiko in daje soglasje k splošnim pogojem poslovanja,

-

odloča o povečanju in zmanjšanju kapitala javnega sklada,

-

sprejema poslovni in finančni načrt ter letno poročilo javnega sklada,

-

odloča o uporabi presežka prihodkov nad odhodki javnega sklada in o pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki javnega sklada,

-

daje soglasje k sprejetju drugega premoženja od drugih oseb in k skupnim projektom javnega sklada z drugimi domačimi in tujimi pravnimi osebami,

-

imenuje in razrešuje člane oziroma članice (v nadaljnjem besedilu: člane) nadzornega sveta in direktorja javnega sklada,

-

na predlog nadzornega sveta imenuje revizorja oziroma revizorko,

-

odloča o likvidaciji javnega sklada,

-

odloča o drugih zadevah skladno z zakonom in aktom o ustanovitvi javnega sklada.

14. člen

(nadzorni svet)

(1)

Če ima javni sklad enega ustanovitelja, ima nadzorni svet najmanj tri in največ sedem članov. Če ima javni sklad več ustanoviteljev, ima vsak ustanovitelj pravico, ne pa tudi dolžnost, da imenuje v nadzorni svet enega člana.

(2)

Člani nadzornega sveta se imenujejo za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

(3)

Člani nadzornega sveta ne morejo biti osebe, zaposlene v javnem skladu in druge osebe, katerih funkcija ali dejavnost je po zakonu nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu.

(4)

Vsaj en član nadzornega sveta javnega sklada, katerega ustanoviteljica je država, mora biti funkcionar oziroma funkcionarka ali javni uslužbenec oziroma javna uslužbenka ministrstva, pristojnega za finance.

15. člen

(volitve predsednika oziroma predsednice in namestnika oziroma namestnice predsednika nadzornega sveta)

(1)

Nadzorni svet je veljavno konstituiran, ko so imenovani vsi njegovi člani in se sestane na sklepčni seji. Člani nadzornega sveta morajo na svoji prvi seji, ki jo skliče direktor ali predstojnik oziroma predstojnica ustanovitelja, vodi pa jo najstarejši član oziroma članica nadzornega sveta, izmed sebe izvoliti predsednika oziroma predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednika) in namestnika oziroma namestnico (v nadaljnjem besedilu: namestnika) predsednika nadzornega sveta. Namestnik predsednika v odsotnosti predsednika vodi seje z enakimi pooblastili, pravicami in odgovornostmi, kot jih ima predsednik nadzornega sveta.

(2)

Predsednik nadzornega sveta je izvoljen, če zanj glasuje večina vseh članov nadzornega sveta. Namestnik predsednika nadzornega sveta je izvoljen, če zanj glasuje večina vseh članov nadzornega sveta. Pri volitvah predsednika in namestnika predsednika ima tudi predsedujoči samo en glas.