Splošni akt o zaščiti otrok in mladoletnikov v...

3113. Splošni akt o zaščiti otrok in mladoletnikov v televizijskih programih in avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo

Na podlagi devetega odstavka 14. člena Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS, št. 87/11) izdaja direktor Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije

S P L O Š N I A K T
o zaščiti otrok in mladoletnikov v televizijskih programih in avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo

I. SPLOŠNI DEL

1. člen

Ta splošni akt opredeljuje programske vsebine, ki bi lahko resno škodovale telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju otrok in mladoletnikov (v nadaljevanju: razvoj otrok in mladoletnikov), in programske vsebine, ki utegnejo škodovati razvoju otrok in mladoletnikov, ter določa stopnjo zaščite v tem splošnem aktu opredeljenih programskih vsebin in smernice za njihovo predvajanje.

2. člen

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo naslednji pomen:

1.

»Nasilje« je vedenje, pri katerem se z uporabo sile, grožnje ali na drug neprimeren način oškoduje ali poškoduje osebe ali njihovo integriteto, druga živa bitja ali materialne stvari in zajema zlasti fizično, verbalno ali psihično nasilje, (samo)uničevalno vedenje, nasilno ali nekonsenzualno spolnost.

2.

»Neupravičeno prikazovanje nasilja« je prikazovanje prekomernega nasilja, ki presega stopnjo nasilja, potrebno za dosego cilja tega nasilja (npr. izživljanje, mučenje). To je nasilje, ki nima konteksta oziroma namena, ki bi prikaz tega nasilja utemeljeval (je samemu sebi namen).

3.

»Diskriminacija« je kakršnokoli neenakopravno obravnavanje ali spodbujanje k takemu obravnavanju na osnovi spola, rase, etnične pripadnosti, narodnosti, jezika, vere ali prepričanja, družbenega razreda, spolne usmerjenosti, starosti, invalidnosti ali telesne pojavnosti in podobno.

4.

»Seksualne programske vsebine« so programske vsebine, katerih primarni namen je spolna stimulacija občinstva in ki prikazujejo zapeljive poze ali seksualne položaje brez prikazovanja spolnih organov ter simulirajo, nakazujejo ali namigujejo na konsenzualno človeško spolnost brez elementov nasilja, poniževanja ali žaljenja.

5.

»Eksplicitne seksualne programske vsebine« so programske vsebine, katerih primarni namen je spolna stimulacija občinstva in ki nazorno prikazujejo spolne organe ali eksplicitne podobe konsenzualne človeške spolnosti z nazornim prikazom spolnih organov.

6.

»Pornografske programske vsebine« so programske vsebine, katerih primarni namen je spolna stimulacija občinstva in ki vsebujejo izrazite elemente grobega nasilja, poniževanja, žaljenja ali surovih fetišev ter nazorno prikazujejo spolne organe ali eksplicitne podobe konsenzualne človeške spolnosti z nazornim prikazom spolnih organov.

7.

»Zdravju škodljive snovi« so strupene snovi ali snovi, katerih zloraba je lahko škodljiva oziroma nevarna (npr. lepila, topila, zdravila, čistila, pirotehnika).

8.

»Prikaz(ovati)« pomeni implicitno ali eksplicitno vizualno, avdiovizualno, zvočno, verbalno ali drugačno prikazovanje, nakazovanje, opisovanje ali predstavitev.

9.

»Pogost« ali »prevladujoč« prikaz določenih dejanj pomeni, da prikaz določenih dejanj obsega pomemben del celotne programske vsebine.

10.

»Negativno ovrednoteno« pomeni, da je v programski vsebini jasno izraženo sporočilo, da je določeno dejanje družbeno nesprejemljivo, škodljivo, nevarno, zmotno ali kaznovano.

11.

»Pozitivno ovrednoteno« pomeni, da je v programski vsebini jasno izraženo sporočilo, da je določeno dejanje družbeno sprejemljivo ali odobravano.

12.

»Izvedljivost prikazov« pomeni, da programska vsebina prikazuje dejanja, ki jih je mogoče v vsakdanjem življenju izvesti.

13.

»Upravičeno s kontekstom« pomeni, da programska vsebina prikazuje dejanja, ki sama po sebi utegnejo škodovati razvoju otrok in mladoletnikov, vendar z njimi povezana dejanja ali okoliščine programske vsebine (npr. njen namen, žanr, izobraževalni, zgodovinski ali komičen kontekst, način predstavitve, vrednotenje teh dejanj) tak prikaz ublažijo.

14.

»Otroci« so osebe, mlajše od 15 let.

15.

»Mladoletniki« so osebe, stare od vključno 15 let do 18 let.

16.

»Otroške programske vsebine« so programske vsebine, ki so primarno namenjene otrokom in so ustvarjene prav zanje.

17.

»Fikcijske programske vsebine« so programske vsebine, v katerih so prikazani neresnični ali izmišljeni oziroma domišljijski dogodki, lahko tudi domišljijsko obdelani resnični dogodki (npr. biografije). Med fikcijske programske vsebine sodijo zlasti filmi, serijski filmi, nanizanke, nadaljevanke, risanke in animirani filmi.

18.

»Nefikcijske programske vsebine« so programske vsebine, ki so s strani gledalcev dojete kot resnične, kot so zlasti resničnostne, dokumentarne, izobraževalne, kontaktne in pogovorne oddaje, dokumentarni filmi in zabavni kvizi.

19.

»Kategorizacija programskih vsebin« je časovno umeščanje programskih vsebin v spored televizijskega programa oziroma razvrščanje programskih vsebin v katalog avdiovizualne medijske storitve na zahtevo glede na njihovo primernost za posamezno starostno skupino gledalcev. Strožja kategorizacija programske vsebine pomeni kasnejšo časovno umestitev v spored televizijskega programa oziroma dodelitev višje starostne omejitve.

(2)

Ostali izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo enak pomen, kot ga določata zakon, ki ureja avdiovizualne medijske storitve, in zakon, ki ureja medije.

II. SMERNICE ZA PREDVAJANJE PROGRAMSKIH VSEBIN, KI UTEGNEJO ŠKODOVATI RAZVOJU OTROK IN MLADOLETNIKOV

3. člen

(1)

Smernice se uporabljajo za kategorizacijo vseh programskih vsebin, ki jih zagotavljajo ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev v okviru lastnih sporedov ali katalogov.

(2)

Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev morajo programske vsebine, ki utegnejo škodovati razvoju otrok in mladoletnikov, kategorizirati glede na prisotnost vseh naslednjih elementov:

a)

nasilja in njegovih posledic;

b)

nevarnega vedenja;

c)

strašljivih vsebin;

d)

tobačnih izdelkov, drog, alkohola in drugih zdravju nevarnih snovi;

e)

neprimernega jezika;

f)

golote;

g)

spolnosti;

h)

diskriminacije.

(3)

Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev morajo pri presoji vsakega elementa iz prejšnjega odstavka upoštevati:

a)

kontekst, v katerem se glede na pričakovanja gledalcev določenega žanra in namen programske vsebine pojavijo prizori, ki utegnejo škodovati razvoju otrok in mladoletnikov (npr. izobraževalni, zgodovinski ali komičen kontekst, kritična obravnava škodljivega vedenja ali ozaveščanje o njegovi nevarnosti ali škodljivosti se praviloma kategorizira manj strogo);

b)

učinke programske vsebine in občutja, ki jih ta pri gledalcih vzbuja (npr. programska vsebina kot celota povzroča občutke nelagodja ali tesnobe, čeprav ne vsebuje izrazitih prizorov, ki bi bili neprimerni za posamezno starostno skupino, ali obratno, določen prizor, ki je za posamezno starostno skupino gledalcev lahko neprimeren, zavzema neznaten del programske vsebine in zato ne vpliva bistveno na občutke, ki jih programska vsebina kot celota vzbudi pri svojih gledalcih);

c)

stopnjo realističnosti in vrsto programskih vsebin (npr. nefikcijske programske vsebine se praviloma kategorizirajo strožje kot fikcijske, saj jih otroci in mladoletniki dojemajo kot bolj resnične v primerjavi s fikcijskimi);