Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem...

3306. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu (ZZelP-J)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu (ZZelP-J)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu (ZZelP-J), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. oktobra 2015.

Št. 003-02-8/2015-26

Ljubljana, dne 4. novembra 2015

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ŽELEZNIŠKEM PROMETU (ZZelP-J)

1. člen

V Zakonu o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo in 63/13) se v 1. členu za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Ta zakon se ne uporablja za:

-

proge, ki so funkcionalno ločene od preostalega železniškega omrežja in so predvidene samo za opravljanje lokalnega, mestnega ali primestnega potniškega prometa,

-

prevoznike, ki izvajajo dejavnost samo na omrežjih iz prejšnje alinee;

-

zasebno železniško infrastrukturo in vozila, ki jih uporablja izključno njen lastnik za lastne prevoze blaga.«.

V dosedanjem drugem odstavku, ki postane nov tretji odstavek, se črtajo prva, druga in tretja alinea.

Dosedanja četrta alinea postane prva alinea.

V dosedanji peti alinei, ki postane druga alinea se za besedilom »str. 51« črtata podpičje in besedilo »v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/59/ES«.

Doda se nova tretja alinea, ki se glasi:

»-

Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL L št. 343 z dne 14. 12. 2012, str. 32; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/34/EU);«.

Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4)

S tem zakonom se določi pristojni organ za izvajanje Uredbe 1077/2012 z dne 16. novembra 2012 o skupni varnostni metodi za nadzor, ki ga izvajajo nacionalni varnostni organi po izdaji varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila (UL L št. 320 z dne 17. 11. 2012, str. 3).«.

2. člen

2. člen se spremeni tako, da se glasi:

»2. člen

(pomen izrazov)

(1)

V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.

»čezmejni sporazum« pomeni vsako mednarodno pogodbo, sklenjeno med dvema ali več državami članicami Evropske unije ali med državami članicami Evropske unije in tretjimi državami, katere namen je olajšati opravljanje storitev čezmejnega železniškega prometa;

2.

»dostop na javno železniško infrastrukturo« je pravica do njene uporabe pod določenimi pogoji;

3.

»investicija v javno železniško infrastrukturo« je nadgradnja obstoječe ali graditev nove javne železniške infrastrukture;

4.

»licenca« pomeni dovoljenje, ki ga licenčni organ izda prevozniku in s katerim se prizna njegova sposobnost, da kot prevoznik v železniškem prometu opravlja storitve železniškega prevoza; ta sposobnost je lahko omejena na opravljanje posebnih vrst storitev;

5.

»licenčni organ« je organ, pristojen za izdajanje licenc iz prejšnje točke;

6.

»mednarodne storitve prevoza blaga« so prevozne storitve, pri katerih vlak prečka najmanj eno državno mejo države članice Evropske unije, lahko je sestavljen in/ali deljen, njegovi deli pa imajo lahko različne odhodne in namembne postaje, vagon pa mora prečkati najmanj eno državno mejo;

7.

»mednarodne storitve potniškega prometa« so storitve potniškega prometa, pri katerih vlak prečka najmanj eno mejo države članice Evropske unije, pri čemer je glavni namen storitve prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah; vlak je lahko sestavljen kot celota in/ali deljen, njegovi deli pa imajo lahko različne odhodne ali namembne postaje, pod pogojem, da vsi vagoni prečkajo najmanj eno državno mejo;

8.

»mestni ali primestni promet« pomeni prevozne storitve, katerih glavni namen je zadovoljevanje prevoznih potreb mestnega središča ali urbane aglomeracije, vključno s čezmejno aglomeracijo, in prevoznih potreb med takim središčem ali urbano aglomeracijo in okoliškimi območji;

9.

»incident« pomeni katerikoli dogodek, razen resne nesreče in nesreče, ki je povezan s prometom vlakov in vpliva na varnost železniškega prometa;

10.

»nadgradnja« je sprememba železniškega podsistema ali dela podsistema, ki izboljša celotno delovanje podsistema;

11.

»nadomestna proga« pomeni drugo progo med istima izhodno in končno postajo, kadar sta progi zamenljivi za namene tovornega ali potniškega prometa, ki ga opravlja prevoznik v železniškem prometu;

12.

»nesreča« pomeni nehoteni ali nenamerni nepričakovani dogodek ali posebni niz takih dogodkov, ki imajo škodljive posledice; nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na nivojskih prehodih, nesreče, ki jih povzročijo vozna sredstva med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, požari in druge;

13.

»objekt za izvajanje železniških storitev« pomeni napravo, vključno z zemljiščem, stavbo in opremo, ki je bila v celoti ali deloma posebej prilagojena za zagotavljanje ene ali več storitev iz točk 2 do 4 Priloge II Direktive 2012/34/EU;

14.

»okvirna pogodba« pomeni pogodbo, ki določa pravice in obveznosti prosilca in upravljavca v zvezi z infrastrukturnimi zmogljivostmi, ki se bodo dodeljevale in uporabnine, ki se bodo zaračunavale v obdobju, ki je daljše od obdobja veljave voznega reda omrežja;

15.

»prevozne storitve« v železniškem prometu so prevoz potnikov in/ali blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu;

16.

»prevoznik v železniškem prometu (v nadaljnjem besedilu: prevoznik)« je pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, katere glavna dejavnost je izvajanje prevoznih storitev prevozov blaga oziroma potnikov v železniškem prometu in ima za zagotavljanje omenjenih storitev licenco, pri čemer mora ta prevoznik zagotoviti vleko vlakov, ali pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, ki zagotavlja le vleko vlakov;

17.

»prevoznik Evropske unije« je prevoznik, ki ima licenco izdano v državi članici Evropske unije;

18.

»preiskovalni organ« je stalni organ za preiskavo nesreč in incidentov, ki je v primeru nesreče ali incidenta pristojen opravljati funkcijo glavnega preiskovalca skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;

19.

»program omrežja« pomeni podrobno obrazložitev splošnih pravil, rokov, postopkov in meril v zvezi z ureditvijo zaračunavanja uporabnine in dodeljevanja infrastrukturnih zmogljivosti; vsebuje tudi dodatne informacije, potrebne za vložitev prošenj za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti, kot so na primer informacije o infrastrukturnih zmogljivostih javne železniške infrastrukture ter možnih dodatnih in pomožnih storitvah;

20.

»prosilec« je prevoznik, mednarodno združenje prevoznikov v železniškem prometu ali druga pravna ali fizična oseba, ki zaradi javnega (država, lokalna skupnost, izvajalec gospodarske javne službe) ali komercialnega (prevozniki tovora, špediterji in prevozniki v kombiniranem prometu) interesa potrebuje vlakovno pot;

21.

»regulatorni organ« je organ, ki skrbi za enakopravno obravnavo vseh deležnikov na trgu storitev v železniškem prometu in svobodno konkurenco med ponudniki storitev v železniškem prometu in je pristojen za reševanje pritožb zoper odločitve in ravnanja upravljavca, prevoznikov ali upravljavcev objektov za izvajanje železniških storitev ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon;

22.

»resna nesreča« pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice so smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča, ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje varnosti. Velika škoda v tem primeru pomeni škodo, ki jo lahko preiskovalni organ oceni takoj in ki znaša vsaj 2 milijona eurov;

23.

»subjekt usposabljanja« je pravna ali fizična oseba, ki jo varnostni organ pooblasti za izvajanje postopkov strokovnega usposabljanja, izpopolnjevanja in preverjanja usposobljenosti delavcev za delovno mesto izvršilnega železniškega delavca;

24.

»tranzit Republike Slovenije« pomeni prečkanje ozemlja Republike Slovenije brez natovarjanja ali raztovarjanja blaga in/ali brez vstopanja ali izstopanja potnikov na ozemlju Republike Slovenije;

25.

»tranzit Unije« pomeni prečkanje ozemlja Evropske unije brez natovarjanja ali raztovarjanja blaga in/ali brez vstopanja ali izstopanja potnikov na ozemlju Unije;

26.

»upravljavec javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec)« je pravna oseba, ki je pristojna oziroma odgovorna zlasti za upravljanje, gospodarjenje in vzdrževanje železniške infrastrukture, vključno z upravljanjem prometa, vodenjem-upravljanjem ter signalizacijo, dodeljevanjem vlakovnih poti in zaračunavanjem ter pobiranjem uporabnine;

27.

»upravljavec objekta za izvajanje železniških storitev« pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki opravlja gospodarsko dejavnost, odgovorno za upravljanje enega ali več objektov za izvajanje železniških storitev, ali zagotavljanje prevoznikom v železniškem prometu ene ali več storitev iz točk 2 do 4 Priloge II Direktive 2012/34/ES;

28.

»infrastrukturna zmogljivost« pomeni možnost načrtovanja zahtevanih vlakovnih poti za en del javne železniške infrastrukture za določeno obdobje;

29.

»vlakovna pot« je infrastrukturna zmogljivost, potrebna za vožnjo vlaka med dvema krajema ob določenem času;

30.

»vlakovna pot za določen namen (ad hoc vlakovna pot)« je vlakovna pot iz prejšnje točke, ki se dodeli za posamezne vožnje vlaka glede na proste zmogljivosti infrastrukture;

31.

»varnostni organ« je organ, pristojen za naloge v zvezi z varnostjo v železniškem prometu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;

32.

»varnostni regulativni okvir« so predpisi, ki vsebujejo varnostne zahteve za železniški promet in veljajo za več kot enega prevoznika, ne glede na to, kateri organ jih je izdal;

33.

»vozni red« je tehnološki načrt prevoznika za določeno voznoredno obdobje, ki je izdelan na podlagi voznega reda omrežja;

34.

»vozni red omrežja« je akt upravljavca, ki določa vse načrtovane vožnje vlakov in železniškega voznega parka na javni železniški infrastrukturi v obdobju, za katerega velja.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varnost železniškega prometa.«.

3. člen

Za 2.d členom se dodajo novo poglavje ter nova 2.e in 2.f člen, ki se glasijo:

»I.b NEODVISNOST UPRAVLJANJA

2.e člen

(Neodvisnost prevoznikov v železniškem prometu in upravljavcev infrastrukture)

(1)

Prevozniki, ki so neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom Republike Slovenije, so neodvisni glede upravljanja, vodenja in notranjega nadzora na področju upravnih, ekonomskih in računovodskih zadev. Ti prevozniki skladno z zakonodajo neodvisno razpolagajo zlasti s svojim premoženjem, proračunom in računovodstvom, ki so ločeni od premoženja, proračuna in računovodstva države.

(2)

Upravljavec je odgovoren za svoje lastno upravljanje in vodenje ter notranji nadzor.

2.f člen

(Upravljanje prevoznikov v skladu s poslovnimi načeli)

(1)

Prevozniki delujejo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

(2)

Prevozniki samostojno predvsem:

-

določijo svojo notranjo organiziranost;

-

nadzorujejo dobavo in trženje storitev ter določajo njihovo ceno;

-

sprejemajo odločitve v zvezi z osebjem, premoženjem in nabavo;

-

širijo svoj tržni delež, razvijajo nove tehnologije in nove storitve ter sprejemajo inovativne tehnike upravljanja;

-

vzpostavijo nove dejavnosti na področjih, povezanih s poslovanjem v železniškem prometu.

(3)

Družbeniki prevoznikov v javni lasti ali pod javnim nadzorom lahko v aktih družbe določijo, da se za večje poslovne odločitve zahteva njihovo soglasje ali soglasje organa nadzora družbe.«.

4. člen

Pred besedilom prvega odstavka 10. člena se doda oznaka »(1)«.

Druga alinea se spremeni tako, da se glasi:

»– tiri in progovno telo, vključno s povezovalnimi tiri, nasipi, useki, drenažami, odvodnimi jarki in kanali, obložnimi zidovi, nasadi za zaščito pobočij itd.;«.

V peti alinei se za besedo »klančine« doda vejica in besedilo »vključno s tistimi na tovornih terminalih«.

Deseta alinea se spremeni tako, da se glasi:

»– električna razsvetljava za zagotavljanje vodenja prometa in varnosti;«

Na koncu trinajste alinee se pika nadomesti s podpičjem in doda nova štirinajsta alinea, ki se glasi:

»– postajne zgradbe, postaje in postajališča, razen stanovanj.«.

5. člen

Na koncu drugega odstavka 11. člena se doda besedilo »Pogodba mora vsebovati vse elemente, določene v Prilogi V Direktive 2012/34/EU, sklene pa se za obdobje najmanj petih let. O vsebini pogodbe in strukturi plačil, ki so namenjena za financiranje upravljavca, se dogovor sklene vnaprej za celotno pogodbeno obdobje.«.

Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(6) Upravljavec vzpostavi in vodi informacijski sistem vodenja obnov javne železniške infrastrukture, ki vsebuje podatke in dokumentacijo o vseh fazah obnov, pri tem pa mora ministrstvu zagotoviti možnost neposrednega vpogleda v stanje obnov in dokumentacijo, ki se vodi v okviru informacijskega sistema. Upravljavec vodi tudi evidenco podatkov o izdatkih za obnove javne železniške infrastrukture.«.

6. člen

V drugem odstavku 11.a člena se druga alinea spremeni tako, da se glasi:

»– zagotavljanje podatkov in informacij za pripravo strokovnih podlag za investicije na javni železniški infrastrukturi;«.

Za drugo alineo se doda nova tretja alinea, ki se glasi:

»– pripravo strokovnih podlag za nove projekte, povezane z izvajanjem nalog upravljavca iz tega člena in 11. ter 11.b člena tega zakona;«.

Dosedanja tretja alinea postane nova četrta alinea.

Besedilo na koncu odstavka »Prihodki ustvarjeni z gospodarjenjem iz četrte alinee tega odstavka se namensko uporabijo za vzdrževanje javne železniške infrastrukture.« se črta.

Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Za gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države, v delu, ki se nanaša na načela in postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države.«.

7. člen

11.b člen se spremeni tako, da se glasi:

»11.b člen

(druge naloge upravljavca)

(1)

Upravljavec poleg nalog iz 11. in 11.a člena tega zakona opravlja še naslednje naloge:

1.

nadzor nad izvajanjem vseh del na obstoječi javni železniški infrastrukturi zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa;

2.

izdaja soglasij za posege v progovni in varovalni progovni pas v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;

3.

izdelava in objava programa omrežja;

4.

dodeljevanje vlakovnih poti;

5.

določanje višine uporabnine, zaračunavanje in pobiranje uporabnine;

6.

izdelava, sprejem, uveljavitev in objava voznega reda omrežja;

7.

zagotavljanje učinkovitosti mednarodnih vlakovnih poti;

8.

zagotavljanje konkurenčnosti mednarodnega tovornega prometa;

9.

upravljanje z železniškimi postajnimi poslopji in stanovanji v lasti Republike Slovenije, ki so v postajnih poslopjih.

(2)

Upravljavec opravlja naloge iz tega člena in naloge iz 11.a člena tega zakona na podlagi pogodbe iz drugega odstavka 11. člena tega zakona.«.

8. člen

11.c člen se spremeni tako, da se glasi:

»11.c člen

(obveznosti in neodvisnost upravljavca)

(1)

Če upravljavec opravlja svojo dejavnost znotraj koncerna, v katerem je eden ali več prevoznikov v železniškem prometu v celoti ali delno v lasti istega podjetja kakor upravljavec, jo opravlja kot samostojen gospodarski subjekt.

(2)

Naloge upravljavca izvaja odvisna družba družbe Slovenske železnice, d.o.o..

(3)

Upravljavec ima svoj tričlanski nadzorni svet. Člane nadzornega sveta, ki niso predstavniki delavcev, imenuje Vlada RS od tega enega člana na predlog ustanovitelja.

(4)

Upravljavec mora podatke o poslovnih in finančnih razmerjih z drugimi družbami v koncernu dati na voljo regulatornemu organu na njegovo zahtevo.

(5)

Zaradi preprečevanja navzkrižja interesov člani nadzornega sveta upravljavca in člani poslovodstva upravljavca ne smejo biti imenovani v organe vodenja in nadzora drugih odvisnih družb, ki opravljajo storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, niti ne smejo biti zaposleni kot vodilni delavci v kateri od teh družb. V organe vodenja in nadzora upravljavca tudi ne morejo biti imenovane osebe, ki so bili člani organa vodenja ali nadzora družbe, ki opravlja storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, najmanj eno leto po koncu mandata v organu družbe. V nadzorni svet upravljavca je lahko imenovanih le toliko članov obvladujoče družbe oziroma družb v koncernu, da ti ob upoštevanju minimalnega dovoljenega kvoruma ne dosežejo večine pri glasovanju. V nadzorni svet ne smejo biti imenovani predstavniki družb, ki opravljajo storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu.

(6)

Nadzor nad izvajanjem prejšnjega odstavka opravlja regulatorni organ.

(7)

Nadzorni svet upravljavca preverja pravilnost izvajanja finančne preglednosti in pravila ločenosti ter varnega in varovanega dostopa do informacijskega sistema.

(8)

Sestava nadzornega sveta upravljavca in natančnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati člani nadzornega sveta, se določijo v aktu o ustanovitvi upravljavca.

(9)

Če ne pride do navzkrižja interesov in je zagotovljena zaupnost informacij, ki predstavljajo poslovno skrivnost po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, lahko upravljavec za določena dela, ki niso povezana z dodeljevanjem vlakovnih poti in določanjem uporabnine, sklene pogodbo s katero koli pravno ali fizično osebo, pri čemer ohrani pravico za sprejemanje pomembnih odločitev o teh delih.

(10)

Upravljavec, člani poslovodstva in člani nadzornega sveta upravljavca ne smejo imeti nobenih neposrednih ali posrednih poslovnih deležev v kateri koli odvisni družbi družbe Slovenske železnice, d.o.o., ki opravlja storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu.

(11)

Upravljavec mora zagotoviti omejenost dostopa do svojega informacijskega sistema, ki se nanaša na dodeljevanje vlakovnih poti, zaračunavanje uporabnine, izdelavo voznega reda in vodenja prometa, od informacijskih sistemov obvladujoče in odvisnih družb, ki opravljajo storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu.

(12)

Upravljavec mora pred sprejetjem poslovnega načrta prosilcem, na prošnjo pa tudi potencialnim prosilcem omogočiti dostop do ustreznih informacij o njegovi vsebini in možnost, da mu sporočijo svoje mnenje v zvezi s pogoji za dostop do javne železniške infrastrukture, za njeno uporabo ter v zvezi z njenimi značilnostmi, zagotavljanjem in razvojem.

(13)

Upravljavec mora vsaj en mesec pred podpisom pogodbe iz drugega odstavka 11. člena tega zakona na svoji spletni strani objaviti osnutek pogodbe ali vsaj bistvene elemente pogodbe tako, da lahko prosilci pred podpisom podajo svoje mnenje. Upravljavec mora sklenjeno pogodbo objaviti na svoji spletni strani najpozneje v enem mesecu po njeni sklenitvi.

(14)

Vlada Republike Slovenije z ustreznim načinom financiranja opravljanja nalog upravljavca po pogodbi iz drugega odstavka 11. člena tega zakona zagotovi, da izkaz uspeha upravljavca infrastrukture, pod normalnimi pogoji poslovanja in v primernem obdobju, ki ni daljše od petih let, vsaj uravnoteži prihodke upravljavca iz uporabnine, presežkov iz drugih komercialnih dejavnosti, nepovratnih prihodkov iz zasebnih virov in proračunskih sredstev, vključno s predplačili države, kadar je to v skladu z zakonodajo, ki ureja področje javnih financ, z odhodki upravljavca za opravljanje njegove dejavnosti. Vlada Republike Slovenije lahko od upravljavca zahteva, da v primeru, ko je železniški promet konkurenčen drugim načinom prometa, uravnoteži svoje prihodke in odhodke s prihodki iz uporabnine brez financiranja iz državnega proračuna.«.

9. člen

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

»13. člen

(strategija razvoja javne železniške infrastrukture)

(1)

Cilji in naloge strategije razvoja javne železniške infrastrukture in vzdrževanja javne železniške infrastrukture se po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi natančneje določijo v strategiji razvoja javne železniške infrastrukture, samostojno ali v okviru razvoja celotnega področja prometa (v nadaljnjem besedilu: strategija razvoja), ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije za obdobje najmanj petih let in se objavi na spletni strani.

(2)

S strategijo razvoja se v zvezi z investicijami v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanjem javne železniške infrastrukture podrobneje določijo vrstni red prednostnih nalog investicij v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanja javne železniške infrastrukture, viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg uresničevanja posameznih nalog v načrtovalnem obdobju. Določitev prednostnih nalog mora temeljiti na prometno-političnih in razvojnih ciljih ob upoštevanju objektivnih prometnih, tehničnih, ekonomsko-finančnih in okolje-varstvenih merilih.

(3)

Na podlagi strategije razvoja na predlog upravljavca ministrstvo sprejme letni načrt obnov in vzdrževanja javne železniške infrastrukture za koledarsko leto.

(4)

Letni načrt investicij javne železniške infrastrukture na predlog gospodarske družbe iz prvega odstavka 13.a člena tega zakona sprejme ministrstvo.

(5)

Inženiring v javno železniško infrastrukturo, potreben za izvajanje strategije razvoja javne železniške infrastrukture, obsega zlasti:

-

pripravo, organiziranje in koordinacijo investicij v vseh fazah investicijskega procesa;

-

organiziranje in izvajanje revizij projektne dokumentacije.«.

10. člen

Naslov 13.a člena se spremeni tako, da se glasi: »(investicije)«.

V prvem odstavku 13.a člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Inženiring iz petega odstavka prejšnjega člena za investitorja izvaja gospodarska družba, ki jo določi Vlada Republike Slovenije, da kot notranji izvajalec za državo, njene organe in pravne osebe javnega prava opravlja storitve investicijskega inženiringa.«.

11. člen

13.b člen se črta.

12. člen