ZHKO-1 – Zakon o hipotekarni in komunalni...

368. Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-1)

Razglašam Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. januarja 2012.

Št. 003-02-1/2012-4

Ljubljana, dne 6. februarja 2012

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O HIPOTEKARNI IN KOMUNALNI OBVEZNICI (ZHKO-1)

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja hipotekarno in komunalno obveznico, pogoje za njuno izdajo in zahteve glede jamstva zanju.

2. člen

(hipotekarna in komunalna obveznica)

Hipotekarna in komunalna obveznica sta obveznici, ki sta izdani pod pogoji iz tega zakona in katerih kritje se zagotavlja na podlagi kritnega premoženja, njuni imetniki oziroma imetnice (v nadaljnjem besedilu: imetnik) pa imajo ob stečaju izdajatelja prednostni položaj pri poplačilu iz tega premoženja.

3. člen

(kritno premoženje)

(1)

Kritno premoženje je premoženje izdajatelja, ki je vpisano v kritni register in je prednostno namenjeno poplačilu obveznosti iz naslova izdanih hipotekarnih ali komunalnih obveznic in izvedenih finančnih inštrumentov iz 24. člena tega zakona, ki jih izdajatelj sklene v zvezi s kritnim premoženjem.

(2)

Kritno premoženje hipotekarnih obveznic so terjatve iz naslova hipotekarnih kreditov, sredstva nadomestnega kritnega premoženja, določena s tem zakonom in izvedeni finančni instrumenti iz 24. člena tega zakona, ki jih izdajatelj sklene v zvezi s tem kritnim premoženjem.

(3)

Kritno premoženje komunalnih obveznic so terjatve iz naslova kreditov z obveznostjo osebe javnega prava, sredstva nadomestnega kritnega premoženja, določena s tem zakonom in izvedeni finančni instrumenti iz 24. člena tega zakona, ki jih izdajatelj sklene v zvezi s tem kritnim premoženjem.

4. člen

(zaščita imena)

Besedna zveza »hipotekarna obveznica« ali »komunalna obveznica« in izpeljanke iz teh besed ali drugih označb, na podlagi katerih bi se dalo sklepati, da gre za hipotekarno ali komunalno obveznico, se ne smejo uporabljati za noben drug vrednostni papir.

5. člen

(hipotekarni kredit in kredit z obveznostjo osebe javnega prava)

(1)

Hipotekarni kredit po tem zakonu je kredit, dan v skladu s tem zakonom in zavarovan z ustanovitvijo hipoteke na stanovanjskih in komercialnih nepremičninah, vendar le, če so nepremičnine v državah podpisnicah Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Uradni list RS-MP, št. 9/05; v nadaljnjem besedilu: Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru) in Švici.

(2)

Določbe tega zakona, ki urejajo hipotekarni kredit, veljajo le za hipotekarne kredite, iz katerih izhajajo terjatve, ki predstavljajo kritno premoženje iz drugega odstavka 3. člena tega zakona.

(3)

Kredit z obveznostjo osebe javnega prava po tem zakonu je:

1.

kredit, dan v skladu s tem zakonom državi ali lokalni skupnosti, ali dolžniški vrednostni papir, katerega izdajatelj je država ali lokalna skupnost;

2.

kredit, dan drugi pravni osebi ali dolžniški vrednostni papir, katerega izdajatelj je druga pravna oseba, če za njene obveznosti iz naslova takega kredita ali vrednostnega papirja jamči država.

(4)

Za države iz prejšnjega odstavka se štejejo:

-

Republika Slovenija in

-

druge države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in Švica, katerih bonitetna ocena, določena na podlagi bonitetnega okvira Eurosistema, ustreza vsaj bonitetnemu pragu Eurosistema, določenemu s predpisom Banke Slovenije o izvajanju denarne politike.

(5)

Lokalna skupnost je lokalna skupnost v državah iz prejšnjega odstavka, katere bonitetna ocena, določena na podlagi bonitetnega okvira Eurosistema, ustreza vsaj bonitetnemu pragu Eurosistema, določenemu s predpisom Banke Slovenije o izvajanju denarne politike.

(6)

Jamstvo iz tretjega odstavka tega člena mora biti nepreklicno in neomejeno ter mora zagotavljati izplačilo takoj oziroma najkasneje v petih delovnih dneh po neizpolnitvi obveznosti. Uveljavljanje izpolnitve dolžnikove obveznosti od osebe, ki je jamstvo dala, ne sme biti pogojeno s predhodno uvedbo sodnih ali drugih postopkov zoper dolžnika.

6. člen

(uporaba določb drugih zakonov)

(1)

Za hipotekarne in komunalne obveznice se uporablja zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, če ni s tem zakonom določeno drugače.

(2)

Za izdajatelja hipotekarnih in komunalnih obveznic se uporablja zakon, ki ureja bančništvo, če ni s tem zakonom določeno drugače.

(3)

Za hipotekarne kredite, odobrene potrošnikom, se uporablja zakon, ki ureja potrošniške kredite, če ni s tem zakonom določeno drugače.

7. člen

(uporabljena kratica in pojmi)

(1)

Kratica, uporabljena v tem zakonu, pomeni: ZBan-1 je Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 52/11 – popr., 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11 in 85/11).

(2)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

Stanovanjske nepremičnine so zemljišča, stavbe in posamezni deli stavb v etažni lastnini, ki so namenjeni za bivanje: zemljišča na območju, predvidenem za pozidavo, stanovanja, stanovanjske hiše, garaže in počitniške hiše.

2.

Komercialne nepremičnine so zemljišča, stavbe in posamezni deli stavb v etažni lastnini, namenjeni opravljanju poslovne dejavnosti: zemljišča na območju, predvidenem za pozidavo, dokončani poslovni prostori, pisarne, trgovine, hoteli, poslovalnice in skladišča.

3.

Hipoteka je hipoteka, maksimalna hipoteka ali zemljiški dolg, ki daje upniku pravico do poplačila iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki. Kot hipoteka se za namen tega zakona šteje tudi pravica upnika, ki je ustanovljena na nepremičnini v drugi državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ali v Švici in ki v skladu s predpisi te države zagotavlja upniku pravico do poplačila iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki in je primerljiva z upravičenji na podlagi hipoteke na nepremičnini v Republiki Sloveniji.

II. IZDAJA HIPOTEKARNIH IN KOMUNALNIH OBVEZNIC

8. člen

(dovoljenje za izdajo hipotekarnih in komunalnih obveznic)

(1)

Hipotekarne in komunalne obveznice lahko izdaja samo banka, ki je pridobila dovoljenje za izdajanje hipotekarnih ali komunalnih obveznic v skladu s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj).

(2)

Banka mora pred začetkom izdajanja hipotekarnih in komunalnih obveznic pridobiti dovoljenje, ki ga izda Banka Slovenije.

(3)

Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se lahko izda kot dovoljenje za izdajanje hipotekarnih obveznic, kot dovoljenje za izdajanje komunalnih obveznic ali kot dovoljenje za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic.

9. člen

(pogoji za pridobitev dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic)

(1)

Banka iz 8. člena tega zakona lahko pridobi dovoljenje, če izpolnjuje te pogoje:

1.

razpolaga z ustreznimi sistemi za upravljanje s tveganji, ki so lastna izdaji hipotekarnih in komunalnih obveznic, ter tveganji, povezanimi s kritnim premoženjem;

2.

kvalitativno in številčno razpolaga z ustreznimi kadri in je organizacijsko in tehnično usposobljena za izdajo hipotekarnih in komunalnih obveznic ter financiranje nepremičnin in oseb javnega prava ter drugih pravnih oseb;

3.

zagotavlja poslovanje v zvezi z dajanjem hipotekarnih kreditov in kreditov z obveznostjo osebe javnega prava ter izdajanjem hipotekarnih in komunalnih obveznic ločeno od preostalega poslovanja banke (v nadaljnjem besedilu: ločeno poslovanje);

4.

ima izdelana pravila o vodenju kritnega registra iz 37. člena tega zakona;

5.

ima, če določa vrednost nepremičnin po metodologiji ocenjevanja njihove hipotekarne vrednosti, izdelana pravila o vrednotenju nepremičnin iz 29. člena tega zakona ter ima v delovnem razmerju za nedoločen in poln delovni čas vsaj enega neodvisnega cenilca oziroma neodvisno cenilko (v nadaljnjem besedilu: neodvisni cenilec) iz četrtega odstavka 26. člena tega zakona ali ima z njim sklenjeno podjemno pogodbo.

(2)

Banka Slovenije lahko predpiše način ugotavljanja pogojev iz prejšnjega odstavka.

10. člen

(ločeno poslovanje)

Ločeno poslovanje iz 3. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona pomeni, da banka tako vodi poslovne knjige in evidence ter drugo dokumentacijo, ki zadeva dajanje hipotekarnih kreditov in kreditov z obveznostjo osebe javnega prava, sklepanje izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona v zvezi s kritnim premoženjem ter izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic, da je mogoča takojšnja ločitev takšnih poslovnih knjig, evidenc in dokumentacije od dokumentacije, povezane z drugim poslovanjem banke.

11. člen

(zahteva za izdajo dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic)

(1)

Zahtevi za izdajo dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic je treba priložiti dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 9. člena tega zakona.

(2)

Za izdajo dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev po ZBan-1.

12. člen

(zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic)

Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če:

1.

banka ne izpolnjuje pogojev iz 9. člena tega zakona;

2.

iz poslovnega načrta izhaja, da niso zagotovljeni pogoji za opravljanje dejavnosti v skladu z določbami tega zakona.

13. člen

(prenehanje dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic)

Dovoljenje za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic preneha, če:

-

jih banka ne izda v dveh letih od izdaje dovoljenja,

-

skupščina banke sprejme sklep o prenehanju banke in začetku likvidacijskega postopka,

-

nastopijo razlogi za prenehanje dovoljenja za opravljanje bančnih storitev ali

-

je odvzeto dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu z ZBan-1.

14. člen

(odvzem dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic)

(1)

Banka Slovenije odvzame dovoljenje iz 8. člena tega zakona, če:

-

izdajatelj ne izpolnjuje več pogojev iz 9. člena tega zakona;

-

če izdajatelj, potem ko je skrbniku kritnega registra dovoljenje prenehalo ali mu bilo odvzeto, v 30 dneh ne imenuje novega skrbnika kritnega registra.

(2)

Za postopek odvzema dovoljenja se smiselno uporablja ZBan-1.

15. člen

(izločitev kritnega premoženja)

(1)

Ob odvzemu dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic iz 14. člena tega zakona se kritno premoženje in obveznosti iz izdanih hipotekarnih in komunalnih obveznic izločijo iz premoženja in obveznosti izdajatelja, hkrati pa Banka Slovenije imenuje upravitelja kritnega premoženja.

(2)

V primeru iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka 46. člena, prvega do četrtega in sedmega do enajstega odstavka 47. člena ter 48. člena tega zakona.

16. člen

(odkup kreditov od drugih bank)

(1)

Izdajatelj lahko za oblikovanja kritnega premoženja zaradi izdaje hipotekarnih in komunalnih obveznic sam sklepa hipotekarne kredite in kredite z obveznostjo osebe javnega prava ali pa jih odkupi od druge banke (v nadaljnjem besedilu: drugi kreditodajalec).

(2)

Drugi kreditodajalec se z izdajateljem lahko dogovori, da še naprej deloma ali v celoti opravlja posle v zvezi z izvajanjem kreditne pogodbe.

(3)

Za primer iz prejšnjega odstavka drug kreditodajalec in izdajatelj skleneta pisno pogodbo.

17. člen

(izjava skrbnika kritnega registra)

Izdajatelj hipotekarne obveznice mora pred izdajo pridobiti izjavo, ki jo podpiše skrbnik kritnega registra in s katero potrjuje, da je nameravana izdaja pokrita z ustreznim kritnim premoženjem v skladu z določbami tega zakona.

18. člen

(predčasno unovčenje obveznice)

Imetnik hipotekarne in komunalne obveznice nima pravice zahtevati njunega predčasnega unovčenja.

III. KRITNO PREMOŽENJE

19. člen

(kritno premoženje hipotekarnih obveznic)

(1)

Za kritno premoženje hipotekarnih obveznic v obtoku se lahko upoštevajo le terjatve iz naslova hipotekarnih kreditov, ki so skladni z določbami tega zakona.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko največ 20 % kritnega premoženja zagotavlja z nadomestnim kritnim premoženjem iz 20. člena tega zakona.

(3)

Za kritno premoženje hipotekarne obveznice se lahko upoštevajo le terjatve iz naslova hipotekarnega kredita, pri katerih je hipoteka vpisana v zemljiško knjigo z najboljšim vrstnim redom zavarovanja na nepremičnini ali s slabšim vrstnim redom ob pogoju, da so v kritno premoženje vključene tudi vse terjatve z boljšim vrstnim redom zavarovanja na tej nepremičnini.

(4)

Kritno premoženje mora biti bremen prosto in se ne sme uporabljati ali zastavljati za drug namen.

20. člen

(nadomestno kritno premoženje)

(1)

Za nadomestno kritno premoženje se štejejo:

1.

sredstva na računih pri Banki Slovenije;

2.

naložbe v tržne dolžniške vrednostne papirje, ki jih je izdala ali zanje jamči država iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona, njena centralna banka ali Evropska centralna banka. Jamstvo mora izpolnjevati pogoje iz šestega odstavka 5. člena tega zakona;

3.

naložbe v druge dolžniške vrednostne papirje, ki jih je izdala Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj ali druga banka ter se po merilih Evropske centralne banke, objavljenih v statutu, ki ureja Evropski sistem centralnih bank, uporabljajo za zavarovanje terjatve v tem sistemu.

(2)

Nadomestno kritno premoženje mora biti bremen prosto in se ne sme uporabljati ali zastavljati za drug namen.

21. člen

(kritno premoženje iz odkupljenih terjatev iz naslova hipotekarnih kreditov)

Terjatve iz naslova hipotekarnih kreditov, ki jih je izdajatelj v skladu s 16. členom tega zakona odkupil od drugega kreditodajalca, se lahko upoštevajo za kritno premoženje hipotekarnih obveznic, če poleg pogojev iz tega zakona izpolnjujejo še pogoja:

1.

drugi kreditodajalec je poleg terjatve iz kreditne pogodbe prenesel na izdajatelja vsa upravičenja iz naslova hipotek in drugih zavarovanj, ki so ustanovljena za zavarovanje terjatev iz kreditnih pogodb, če ta ne preidejo nanj že po samem zakonu, ter upravičenja iz sklenjenih zavarovalnih pogodb v zvezi z zastavljeno nepremičnino, ki so bila prenesena nanj v zvezi s kreditno pogodbo;

2.

drugi kreditodajalec je izročil izdajatelju vse dokumente in listine, s katerimi lahko izdajatelj uveljavlja upravičenja iz kreditne pogodbe iz naslova hipotek, ki so ustanovljene za zavarovanje terjatev iz kreditnih pogodb, in iz naslova drugih zavarovanj iz prejšnje točke.

22. člen

(obseg in usklajenost naložb kritnega premoženja)

(1)

Izdajatelj lahko izda hipotekarne obveznice samo v obsegu, ki zagotavlja, da imajo vse obveznosti iz naslova obveznic v obtoku in izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona ves čas kritje v kritnem premoženju, in sicer najmanj v enaki nominalni vrednosti.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora biti skladnost kritnega premoženja in obveznosti na podlagi hipotekarnih obveznic in izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona ves čas zagotovljena tudi na podlagi načela sedanje vrednosti, pri čemer mora sedanja vrednost kritnega premoženja za vsaj 2 % presegati sedanjo vrednost obveznosti na podlagi hipotekarnih obveznic.