49. Zakon o organizaciji jugoslovanskih železnic (prečiščeno besedilo)
Na podlagi 60. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji jugoslovanskih železnic ("Uradni list SFRJ" št. 16/65) je Zakonodajno-pravna komisija Zvezne skupščine na svoji seji dne 17. januarja 1966 določila spodnje prečiščeno besedilo zakona o organizaciji jugoslovanskih železnic.
Prečiščeno besedilo zakona o organizaciji jugoslovanskih železnic obsega zakon o organizaciji jugoslovanskih železnic, objavljen v "Uradnem listu SFRJ" št. 15/63, in njegove spremembe in dopolnitve, objavljene v "Uradnem listu SFRJ" št. 17/64 in 16/65, v katerih je navedeno, kdaj je začel veljati omenjeni zakon in kdaj njegove spremembe in dopolnitve.
V to prečiščeno besedilo niso vključeni členi 106 do 110, 113 in 114 zakona o organizaciji jugoslovanskih železnic, objavljenega v "Uradnem listu SFRJ" št. 15/63, ki so kot prehodne določbe že izvršeni, ne 111. člen omenjenega zakona, ker je pooblastilo iz tega člena zajeto v temeljnem zakonu o graditvi železnic in o prometu in varnosti na železnicah, objavljenem v "Uradnem listu SFRJ" št. 9/65, in ne 55. člen, drugi odstavek 57. člena in tretji odstavek 58. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji jugoslovanskih železnic, objavljenega v "Uradnem listu SFRJ" št. 16/65, ki so kot prehodne določbe že izvršeni.
Beograd, 18. januarja 1966
Predsednik Zakonodajno-pravne komisije Zvezne skupščine:
Veljko Zeković s. r.
Z A K O N
O ORGANIZACIJI JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC (prečiščeno besedilo)
Jugoslovanske železnice obsegajo železniške proge z vsemi sredstvi, ki jih uporabljajo za prevoz železniška transportna podjetja.
Prevoz potnikov in blaga v javnem prometu na jugoslovanskih železnicah opravljajo železniška transportna podjetja.
Za železniška transportna podjetja se uporabljajo splošni predpisi, ki se nanašajo na podjetja, če ni v tem zakonu drugače določeno.
Cene za prevoz potnikov in blaga in postranske železniške pristojbine določa železniško transportno podjetje.
Tarife za prevoz potnikov in blaga v mednarodnem prometu predpisuje Skupnost jugoslovanskih železnic (skupnost JŽ) na podlagi cen, ki jih določijo železniška transportna podjetja.
Cene za prevoz potnikov in blaga po jugoslovanskih železnicah se oblikujejo tako, da ustrezajo stroškom, ki jih imajo železniška transportna podjetja v zvezi s prevozom potnikov in blaga na delu železniškega omrežja, na katerem opravljajo promet, in na posameznih njegovih relacijah.
Pri določanju cen za prevoz potnikov in blaga se držijo železniška transportna podjetja splošnih tarifnih določb, določb o zaračunavanju voznine, enotne nomenklature in klasifikacije blaga, daljinarja in kažipota, kot tudi metodologije za določanje cen za prevoz potnikov in blaga, ki jo predpiše skupščina skupnosti JŽ, ko dobi mnenje od železniških transportnih podjetij.
Da se zagotovi enoten postopek železniških transportnih podjetij pri določanju cen za prevoz potnikov in blaga, predpisuje skupnost JŽ metodologijo za določanje cen za prevoz potnikov in blaga.
Metodologija za določanje cen za prevoz potnikov in blaga predpisuje sistem enotnega izkazovanja in razporejanja prevoznih stroškov, posebej za prevoz potnikov in posebej za prevoz blaga, osnove za izračunavanje stroškov začetnih, končnih, prekladalnih in drugih manipulacij in samega prevoza blaga po njihovih vrstah in načinu prevoza, ter način izračunavanja stroškov in cen za prevoz potnikov in blaga po progah in relacijah.
Za razširitev materialne osnove svoje transportne dejavnosti zagotavljajo železniška transportna podjetja v skladu s splošnim razvojem gospodarstva in njegovimi potrebami iz svojih transportnih dohodkov sredstva za obnavljanje in modernizacijo svojih transportnih zmogljivosti ter drugih delovnih sredstev za transportno dejavnost, razen za gradnjo novih prog.
Da se posamični interesi železniških transportnih podjetij spravljajo v sklad z interesi drugih železniških transportnih podjetij ter ekonomski interesi vseh v skupnosti JŽ vdruženih podjetij nasproti uporabnikom prevoza, določi skupščina skupnosti JŽ najvišji znesek, ki ga sme železniško transportno podjetje vračunati v prevozno ceno za razširitev materialne osnove svoje transportne dejavnosti.
Najvišji znesek iz drugega odstavka tega člena se določi za vsa železniška transportna podjetja po enotnem merilu.
Kontrola cen za prevoz potnikov in blaga po jugoslovanskih železnicah se opravlja po predpisih o družbeni kontroli cen.
Spremembe cen za prevoz potnikov in blaga morajo biti objavljene najmanj tri mesece, preden začnejo veljati.
Način, postopek in natančnejše pogoje za spreminjanje prevoznih cen ureja statut ali drug splošen akt skupnosti JŽ.
Železniško transportno podjetje mora pri sklenitvi prevozne pogodbe za prevoz na območju dveh ali več železniških transportnih podjetij (skupni promet) obračunati voznino za vso prevozno pot na podlagi prevoznih cen železniških transportnih podjetij, ki so udeležena v prevozu.
Železniško transportno podjetje dovoljuje komercialne popuste za prevoze, ki se opravljajo samo na njegovem območju; komercialne popuste za prevoze, ki se opravijo na območju več železniških transportnih podjetij, pa dovoljujejo sporazumno železniška transportna podjetja, ki so pri takih prevozih udeležena.
Ne glede na prvi odstavek tega člena dovoljuje komercialne popuste v mednarodnem tranzitnem prometu skupnost JŽ v mejah zneskov, ki jih določijo posamezna pri takem prevozu udeležena železniška transportna podjetja.
Železniška transportna podjetja morajo biti vdružena v skupnost JŽ.
Skupnost JŽ je poslovna skupnost, za katero se uporabljajo poleg določb tega zakona tudi določbe predpisov o gospodarskem združevanju in poslovnem sodelovanju.
V statutu skupnosti JŽ je lahko določeno, da morejo pristopiti skupnosti JŽ tudi druge delovne organizacije, ki so neposredno udeležene v prevozu ali opravljanju dejavnosti, pomembne za jugoslovanske železnice.
Skupnost JŽ skrbi za napredek in skladen razvoj jugoslovanskih železnic ter za pravilnost in rednost železniškega prometa, opravlja s pooblastilom železniških transportnih podjetij ter drugih v skupnost JŽ vdruženih delovnih organizacij zadeve, ki so zanje skupnega pomena, in opravlja druge s tem zakonom in drugimi zveznimi predpisi določene zadeve.
Skupnost JŽ je pravna oseba.
Skupnost JŽ upravljajo predstavniki železniških transportnih podjetij in drugih v skupnosti JŽ vdruženih delovnih organizacij in predstavniki njene delovne skupnosti.
Preden skupnost JŽ dokončno sprejme svoj statut, ga mora predložiti v obravnavanje Zvezni skupščini.
Državni organi imajo nasproti železniškim transportnim podjetjem in skupnosti JŽ samo tiste pravice, katere jim dajejo zakon in na podlagi zakona izdani predpisi.
II. ŽELEZNIŠKA TRANSPORTNA PODJETJA
Železniška transportna podjetja ustanavlja republiška skupščina; pri tem se drži osnov in meril iz 16. člena tega zakona.
Če obsega železniško transportno podjetje železniške proge, ki se raztezajo tudi po drugi republiki, je potrebno za ustanovitev podjetja tudi soglasje skupščine te republike.
Železniško transportno podjetje se ustanovi za del omrežja železniških prog, ki pomeni prometno celoto in zagotavlja prometno-tehnične pogoje za samostojno poslovanje in delavsko samoupravljanje.
Skupščina skupnosti JŽ določa merila, po katerih se ugotavlja, kateri del omrežja železniških prog iz prvega odstavka tega člena pomeni prometno celoto, ki zagotavlja prometno-tehnične pogoje za samostojno poslovanje železniškega transportnega podjetja.
Za razdelitev ali spojitev železniških transportnih podjetij je potrebno dovoljenje republiške skupščine.
Prvi odstavek 15. člena in drugi odstavek 16. člena tega zakona se ustrezno uporabljata pri razdelitvi ali spojitvi železniških transportnih podjetij.
Železniško transportno podjetje sprejema svoj statut v soglasju z republiško skupščino.
Železniško transportno podjetje si napravi načrt svojega poslovanja in razvoja v skladu s smernicami družbenih planov in s splošnim programom razvoja jugoslovanskih železnic.
Vlaki na jugoslovanskih železnicah vozijo po voznem redu. Vozni red je za železniška transportna podjetja obvezen in so podjetja dolžna ukreniti vse, kar je potrebno za zagotovitev njegovega izvrševanja.
Vozni red za vlake v mednarodnem in skupnem notranjem prometu ter način materialne zagotovitve njegovega izvrševanja določajo sporazumno železniška transportna podjetja; določiti pa ga morajo tako, da je zagotovljen reden in neoviran prevoz v mednarodnem in skupnem notranjem prometu in da se čim bolje in kar se da učinkovito zadovoljijo potrebe po prevozu potnikov in blaga.
Če železniška transportna podjetja ne dosežejo sporazuma po drugem odstavku tega člena, določi vozni red v mednarodnem in skupnem notranjem prometu ter način materialne zagotovitve njegovega izvrševanja skupščine skupnosti JŽ.
Sklep, ki ga sprejme skupščina skupnosti JŽ po tretjem odstavku tega člena, je za vsa železniška transportna podjetja obvezen.
Vozni red za vlake, ki vozijo samo po njegovem območju, določa železniško transportno podjetje v skladu z voznim redom, ki je določen za vlake v skupnem notranjem in v mednarodnem prometu.
Železniško transportno podjetje lahko uvaja in odpravlja vlake, ki vozijo samo po njegovem območju.
Skupščina skupnosti JŽ predpiše postopek in način za izdelavo, določanje in sprejemanje voznega reda in določi materialno- tehnične pogoje, na katerih morajo temeljiti vozni red in ukrepi za njegovo izvrševanje; poprej pa mora dobiti mnenje železniških transportnih podjetij.
Poleg prevoza po jugoslovanskih železnicah lahko prevažajo železniška transportna podjetja potnike in blago tudi z drugimi prevoznimi sredstvi, če izpolnjujejo pogoje, ki so predpisani za tak prevoz.
Za prevoz potnikov in blaga z drugimi prevoznimi sredstvi veljajo predpisi, ki veljajo sicer za prevoz potnikov in blaga s takimi prevoznimi sredstvi.
Železniško transportno podjetje lahko prenese neposredno, po pogodbi, brez povračila osnovna sredstva na drugo železniško transportno podjetje.
Železniško transportno podjetje ni dolžno prevzeti železniškega objekta, za katerega ni bilo investitor, če spozna, da za to nima gospodarskega interesa.
Železniško transportno podjetje sme trajno ustaviti prevoz potnikov in blaga na posameznih progah ali delih prog samo, če se s tem strinja organ, ki ga določa republiški zakon.
Če železniško transportno podjetje poskrbi za ustrezen prevoz potnikov ali blaga s prevoznimi sredstvi cestnega prometa ali kakšne druge prometne panoge, je soglasje za trajno ustavitev prevoza potnikov oziroma blaga na zadevni progi ali delu proge obvezno.
Če republiški organ iz drugega odstavka tega člena noče dati soglasja za trajno ustavitev prevoza potnikov in blaga na nerentabilni progi ali delu proge, mora železniškemu transportnemu podjetju nadomestiti izgube, ki zaradi tega nastajajo v njegovem poslovanju.
V primerih iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena se pravice in dolžnosti, obveznosti in medsebojna razmerja urejajo s pogodbo.
Železniško transportno podjetje mora brez odlašanja izvrševati zahteve skupnosti JŽ glede dnevne izravnave tovornih voz.
Pri izravnavi tovornih voz mora skupnost JŽ preskrbeti železniškemu transportnemu podjetju na njegovo zahtevo za njegovo poslovanje najmanj toliko voz, kolikor njegovih voz je v prometu.
Železniško transportno podjetje ima pravico do odškodnine za svoje tovorne vozove, ki jih po izravnavi uporablja drugo železniško transportno podjetje.
Odškodnina iz tretjega odstavka tega člena se odmerja tako, da je železniškemu transportnemu podjetju zagotovljen vsaj povprečen dohodek, ki ga imajo podjetja od posameznega voza.
Natančnejše določbe o izravnavi tovornih voz in o načinu ugotavljanja in obračunavanja odškodnine izda skupnost JŽ.