TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi v delu, v katerem je bilo odločeno o tožbenem zahtevku, da sta drugi in tretji toženec dolžna tožniku plačati 50.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2014 dalje ter v odločitvi o stroških postopka zoper drugega in tretjega toženca.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožnik in prvi toženec sama krijeta stroške pritožbenega postopka.

Tudi pri odločanju po prostem preudarku sodišče ne sme ravnati samovoljno, temveč se mora višina prisojenega gibati v okviru splošnih življenjskih izkušenj. Sodišče mora svojo odločitev utemeljiti. Prosti preudarek torej ne pomeni pravice arbitriranja, temveč mora sodišče upoštevati dokaze, ki sami zase sicer ne dajo natančnega odgovora, ki pa stvar do določene mere razjasnjujejo. Sodišče prve stopnje ob določitvi nadomestila za prenos avtorske pravice nikakor ni ravnalo samovoljno in tega pritožniki niti ne trdijo. Njihove pripombe so v večjem delu takšne narave, da silijo v matematični izračun višine, za katerega je jasno, da ni mogoč. Oceno višine zneska, do katerega je upravičen tožnik, je sodišče napravilo skrbno (s pomočjo izvedenskega mnenja), svojo odločitev pa podrobno utemeljilo.