TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožba tožeče stranke se zavrne kot neutemeljena in se v zavrnilnem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

2. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba v obsodilnem delu tako spremeni, da se tudi tožbeni zahtevek v preostalem delu, ki se glasi: "M. K., zaposlen pri A d.o.o., je dolžan plačati tožniku B d.o.o., znesek 1.573.823,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi po čl. 277/1 ZOR, Zakonu o obrestni meri zamudnih obresti in Zakonu o predpisani obrestni meri in temeljni obrestni meri od 29. 5.1996 do plačila ter povrniti pravdne stroške, ki znašajo 178.037,00 SIT z enakimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o stroških do plačila, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe, to je od 2.11.1998" zavrne.

3. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 208.433,00 SIT.

 

Če je tožeča stranka, ki ni bila v pogodbenem razmerju z upnikom ali z dolžnikom, plačala dolg upniku, je plačala nekaj, česar ni bila dolžna plačati. V skladu z določbo 211. člena Zakona o obligacijskih razmerjih pa kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Prav tako pa toženec ni bil dolžan plačati navedenih zneskov, saj je bil dolžnik XY družba d.o.o. Toženec je bil res eden od štirih družbenikov v družbi XY d.o.o, vendar pa družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo za obveznosti družbe nasproti tretjim osebam ne odgovarjajo (407. člen Zakona o gospodarskih družbah). S plačilom dolga, ki ga tožeča stranka ni bila dolžna plačati, pa tudi toženec bi ga bil dolžan plačati le izjemoma (npr. v primeru spregleda pravne osebnosti), tožeča stranka do toženca ni mogla pridobiti regresne pravice ali kakšnega drugega pravno utemeljenega zahtevka.