TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti zagovornika obsojenega D.I. se deloma ugodi in se izpodbijana sodba v zavrnilnem delu v odločbi o stroških kazenskega postopka spremeni tako, da se odloči, da stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), potrebni izdatki obsojenca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika bremenijo proračun.

V ostalem se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne.

Če pogoj iz 3. odstavka 124. člena KZ - identiteta norme - ni izpolnjen, ni podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 6. točke 1. odstavka 371. člena ZKP (stvarna nepristojnost sodišča), pač pa kršitev 3. točke 372. člena ZKP;

ugotovitev, da obojestranska kaznivost ni podana, namreč predstavlja okoliščino, ki izključuje kazenski pregon, zaradi česar mora sodišče izreči zavrnilno sodbo (4. točka 357. člena ZKP).

Pridobivanje ustreznih podatkov glede veljavnosti tuje zakonodaje praviloma sodi v postopek mednarodne pravne pomoči, kjer se uporabljajo določbe ZKP, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno (XXX. poglavje, členi od 514 do 520 ZKP). Tako lahko sodišče ustrezne podatke, pomembne za presojo identitete norme, pridobi bodisi po diplomatski ali resorni poti, v primeru vzajemnosti pa tudi neposredno od tujih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku. Ni pa izključena možnost, da sodišče ustrezne podatke pridobi tudi na drug primeren način.

V zapisniku o glavni obravnavi, v katerega sodišče vpiše, katere dokaze je izvedlo (2. odstavek 316. člena ZKP), mora med drugim konkretno navesti, kateri zapisnik in katera druga pisanja so bili prebrani v dokazne namene; sklicevanje na prebrano "preostalo listinsko dokumentacijo v spisu" ne zadošča. V skladu z navedenim tudi "vpogled" v listino ne pomeni izvedbe dokaza s prebranjem listine.