TFL Vsebine / Revija Slovenska arbitražna praksa

V mednarodni arbitražni praksi je splošno sprejeto stališče, da arbitražni senati, ko presojajo razumnost priglašenih stroškov zastopanja in odločajo njihovem povračilu (za razliko od državnih sodišč) niso vezani na uporabo državnih ali lokalnih odvetniških tarif. Prav tako arbitražni senati niso vezani na odvetniške tarife, ki veljajo v kraju sedeža arbitraže ali kraju sedeža zastopnika oziroma njegovega domicila. To pomeni, da ne glede na kraj sedeža arbitraže ali obstoj domačega (spor med strankami s sedežem v Sloveniji) ali mednarodnega elementa (spor med strankami, kjer ima vsaj ena stranka sedež zunaj Slovenije), arbitražni senati pri presojanju razumnosti s strani strank priglašenih stroškov zastopanja, niso vezani oziroma omejeni s pravili odvetniških tarif. Zaključimo lahko, da tudi v arbitraži s sedežem v Sloveniji med dvema slovenskima strankama, arbitražni senat ni vezan na Zakon o odvetniški tarifi in Odvetniško tarifo, ki so ju v primeru sodnega spora dolžna spoštovati slovenska sodišča in drugi organi. Arbitražni senat seveda lahko (in tudi) uporablja takšno tarifo kot pomožni kriterij oziroma referenco za presojanje razumnosti priglašenih stro- škov zastopanja, ni pa nanjo vezan. V arbitraži, kot zasebnem in poslovnem mehanizmu reševanja sporov tako ni ovir, da senat od odvetniške tarife odstopi in prizna višino nagrade ter metodo njenega izračuna, kot jo je odvetnik dogovoril s stranko – v kolikor je višina nagrade razumna in upravičena.