TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Vrhovo sodišče meni, da sta v obravnavni zadevi tako tožena stranka kot prvostopno sodišče v izpodbijanih aktih po nepotrebnem in v nasprotju z vsebino izreka izpodbijane odločbe tožene stranke presojala pravilnost in zakonitost vrednosti podržavljenega premoženja po stanju ob podržavljenju in po stanju ob vračanju, saj je o tem odločeno z odločbo tožene stranke z dne 30. 10. 2006, ki pa ni predmet tega upravnega spora.

Vrhovno sodišče pa se pridružuje stališču tožene stranke in prvostopnega sodišča, da je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena z izpodbijano odločbo pravilno in zakonito odločeno, da se odškodnina za povečano vrednost podržavljenega premoženja v višini 187.063,05 DEM (to je razlika med vrednostjo podržavljenega premoženja ob podržavljenju v višini 57. 543,80 DEM in vrednostjo ob vračanju v višini 244.606,85 DEM, ki sta ugotovljeni z odločbo tožene stranke z dne 30. 10. 2006) plačuje v dveh obrokih na leto v obdobju 10 let, da se obračunavajo obresti po 6 % obrestni meri, da se obresti obračunavajo dekurzivno na konformni način, ter da prvi obrok zapade v plačilo zadnjega dne naslednjega meseca po preteku šestih mesecev po pravnomočnosti odločbe tožene stranke z dne 6. 11. 2006.

Kot že navedeno, je v tretjem odstavku 25. člena ZDen določeno, da se z odločbo o denacionalizacij določi rok za plačilo odškodnine zaradi povečanja vrednosti podržavljenega premoženja, ki ne sme biti krajši kot 10 let, začetek odplačevanja in drugi pogoji plačila, med drugim način plačila in obresti. Tako stališče izhaja tudi iz več odločitev Vrhovnega sodišča (med drugim X Ips 727/2007 z dne 27. 8. 2009 in U 774/95 z dne 30. 4. 1999) in iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-129/95 z dne 4. 7. 1996.