TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji tožnika se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da:

se tožnikovi pritožbi ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da je drugi toženec dolžan plačati še 40.894,68 EUR (9.800.000 SIT) odškodnine za nepremoženjsko škodo z zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2002 do 27. 6. 2003 po predpisani obrestni meri zamudnih obresti zmanjšanih za temeljno obrestno mero, od 28. 6. 2003 do plačila pa po predpisani obrestni meri zamudnih obresti, v izreku o stroških (9. točka izreka sodbe prve stopnje) pa tako, da se znesek stroškov, ki jih je dolžan tožniku povrniti drugi toženec, nadomesti z zneskom 7.986,98 EUR (1.914.000 SIT):

je drugi toženec dolžan v 15 dneh povrniti tožniku 564,57 EUR stroškov pritožbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Revizija tretje toženke se zavrne.

Drugi toženec mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 743,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Pri presoji, da za nastalo škodo odgovarja drugi toženec, kateremu je prvi toženec svoje delavce le „posodil“, ta pa jim je – kot neformalni delodajalec – odrejal delo in delo tudi nadziral, ne gre za razširjanje pojma delodajalec in delovnopravne zakonodaje, pač pa upoštevanje načel odškodninskega prava, katerega funkcija je preventivna in izravnalna (odprava oškodovančevega prikrajšanja), riziko nastanka škode iz nevarne dejavnosti pa nosi tisti, ki se z njo ukvarja oziroma v čigar interesu se ta dejavnost opravlja.