TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi zagovornikov obsojenega G.P. za varstvo zakonitosti se zavrneta kot neutemeljeni.

Obsojeni G.P. je dolžan plačati stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, to je povprečnino v znesku 200.000,00 tolarjev.

Izključno v presoji stranke je odločitev, ali se bo o navedbah nasprotne stranke izjavila in glede na to o kršitvi načela kontradiktornosti ni mogoče govoriti, kadar upravičenec kljub možnosti te pravice ne izkoristi, enako pa lahko velja tudi v primeru, ko procesno dejanje, ki meri na njeno uresničitev, opravi prepozno.

Glede na to, da je bil obsojeni v času pritožbene seje v priporu, obravnavana zadeva v skladu s 1. točko drugega odstavka 83. člena ZS šteje za nujno, torej roki tečejo in iztečejo ne glede na čas sodnih počitnic.

Sodišče samo odloča, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost, mora pa (razen v primeru, ko je očitno, da je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo), ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je ta materialnopravno ali procesnopravno relevanten in če je njegov obstoj ter pravno relevantnost obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.