TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se

obd. J. F., rojen ... 1893 v S. pri Celju, duhovnik, umrl ... 1972

iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

o p r o s t i

obtožbe kaznivega dejanja zoper ljudsko oblast storjenega s tem, da je dne 9. 2. 1947 pridigal v cerkvi na J. hribu v Celju o prisegi ter dejal, da je prisega veljavna samo takrat, če kličemo Boga za pričo, če kdo prisega pri časti naroda, ta prisega ni veljavna, ker narod ni Bog; da se je nekdaj na sodišču prisegalo pred razpelom in prižganimi svečami. Taka civilna prisega pri časti naroda je neveljavna kot prisega v cerkvenem smislu ali po cerkvenem nauku, ki je po vsem svetu enak. Cerkev je ne more smatrati za pravo prisego, kajti prava prisega ni samo neka navadna trditev, ampak je obenem verski akt, t. j. dejanje božjega čaščenja, torej je civilna prisega „pri časti naroda“ po nauku cerkve neveljavna kot prava prisega, t. j. pred Bogom in cerkvijo ne velja kot prava prisega,

s čimer naj bi izpostavil preziru in posmehu ustanovo ljudske oblasti.

II. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki obsojenca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika obremenjujejo proračun.

Navedbe v izreku sodbe, iz katerih izhaja, da je obsojenec v pridigi ob primerjavi prisege pred Bogom in civilne prisege dal prednost prvi, ne vsebujejo nobenega poziva na nasilno rušenje državne ureditve, zato v opisu dejanja, za katerega je bil spoznan za krivega in obsojen, ni bistvenih znakov kaznivega dejanja iz prvega odstavka 9. člena ZKLD.