TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za novo končno odločbo.

Kadar so očitki o procesnih kršitvah le skonstruirani, njihov končni cilj pa je zgolj napad na dokazno oceno, in so tudi sicer očitno neutemeljeni ter je stranka nanje že dobila odgovor, se revizijsko sodišče z njimi (ponovno) ne ukvarja. Revident mora zato revizijsko sodišče prepričati, da ne gre le za vsebinsko neprepričljivo dokazno oceno, temveč za kršitev metodološkega napotka iz 8. člena ZPP - da dokazna ocena ni bila vestna, skrbna ter analitično-sintetična. Skrajni primeri take dokazne ocene namreč lahko pomenijo kršitev prepovedi sodniške samovolje oziroma arbitrarnosti, kar je eno izmed jamstev, ki izhaja iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS. Da ni mogoče govoriti o njeni očitni napačnosti, mora biti sodna odločba utemeljena ne samo z razumnimi pravnimi argumenti, torej s takimi, iz katerih je razvidno, da je sodišče odločalo na podlagi zakona in ne na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli biti upoštevani, ampak mora biti logično vzdržna tudi dokazna ocena v tej sodni odločbi: razumna in dosledna, torej taka, ki izključuje pomisleke, da je sodišče spodnjo premiso oblikovalo na podlagi kriterijev, ki pri ugotavljanju dejanskega stanja ne bi smeli priti v poštev, torej arbitrarno. Z vidika prepovedi sodniške samovolje ni pomembno, katera od premis pravnega silogizma je očitno napačna. Obe, zgornja in spodnja, tvorita podlago sodbe.

Tako sodna odločba, kot tudi dokazna ocena, na kateri temelji, je zavezana k razumni ter logično vzdržni in preverljivi argumentaciji. Sodišče mora presoditi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj. Končna ocena pa mora temeljiti tudi na uspehu celotnega postopka, torej na celoti procesnega dogajanja, ki vključuje tudi navedbe strank, njihova procesna dejanja in način sodelovanja v postopku, ipd. Kompleksno dokazno gradivo terja prav táko, torej kompleksno, dokazno oceno, ki pri presoji vsakega dokaza, vseh dokazov skupaj in uspeha celotnega postopka temelji na enakih izhodiščih.