TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 1347/2003-2 z dne 10. 12. 2003 se razveljavi. Zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

Iz pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave izhaja obveznost pritožbenega sodišča, da pritožbo, če je dopustna, vsebinsko obravnava ter da se opredeli do bistvenih pritožbenih navedb (tistih, zaradi katerih bi bilo, če bi bile utemeljene, potrebno izpodbijano odločbo spremeniti oziroma razveljaviti), ni pa sodišču treba odgovarjati na tista pritožbena izvajanja, ki za odločitev niso pomembna. S tem v zvezi je tudi zahteva, da mora biti odločba pritožbenega sodišča obrazložena (saj je šele s tem razvidno, ali je pritožbeno sodišče obravnavalo bistvene navedbe pritožbe in ali se je do njih opredelilo). Pri tem sodišče ni dolžno posebej odgovarjati na vsak pravni argument stranke, dolžno pa se je opredeliti vsaj do nosilnih pravnih naziranj stranke, ki so dovolj argumentirana, ki niso očitno neutemeljena in ki za odločitev v zadevi po razumni presoji sodišča niso nerelevantna. Ker Vrhovno sodišče v izpodbijanem sklepu ni odgovorilo, zakaj šteje, da predlagatelj začasne odredbe (Notarska zbornica Slovenije) vsaj verjetno izkazuje obstoj pravice oziroma pravne koristi, ki jo varuje, čeprav je pritožnik legitimaciji ugovarjal, je kršilo pritožnikovo pravico iz 25. člena Ustave.