TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

„ 1. Ugotovi se, da je nasprotni udeleženec kršil določbe 5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/2012), s tem ko ni priznaval in obračunal povračila stroškov kilometrine za prevoz na delo in z dela zaposlenim javnim uslužbencem, ki za prihod od kraja bivališča do kraja delovnega mesta in nazaj nimajo možnosti uporabe javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi na razdaljah, ki skupno znašajo več kot dva kilometra v eno smer.

2. Nasprotni udeleženec je dolžan v skladu z določbami 5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/2012) zaposlenim javnim uslužbencem, ki za prihod od kraja bivališča do kraja delovnega mesta in nazaj nimajo možnosti uporabe javnega prevoza z javnimi sredstvi na razdaljah skupno več kot dva kilometra v eno smer, za čas od 1. 6. 2012 dalje priznati in izplačati povračilo stroškov prevoza za celotno razdaljo, na kateri nimajo možnosti uporabe javnega prevoza, in sicer kilometrino v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina 95-oktanov na kilometer, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznega izplačila povrnitve potnih stroškov dalje, to je od 6. dne v mesecu za pretekli mesec, vse v roku 15 dni.“

3. Nasprotna udeleženka je dolžna predlagatelju povrniti 677,64 EUR stroškov postopka v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.“

Nasprotna udeleženka je dolžna predlagatelju povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 1.122,40 EUR v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v 1. odstavku 5. člena določa, da pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela javnemu uslužbencu glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra. Aneks torej ne določa, da mora biti razdalja posameznega dela poti daljša od dveh kilometrov, ampak govori o celotni poti na delo in o celotni poti z dela (od kraja bivališča do delovnega mesta in z delovnega mesta do kraja bivališča). Namen določbe je, da javni uslužbenec stroške poti na delo in poti z dela do razdalje dveh kilometrov krije sam, stroške za razdaljo nad dvema kilometroma pa mu povrne delodajalec. Aneks v 2. odstavku istega člena določa, da se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini stroškov javnega prevoza z javnimi sredstvi, če pa javni uslužbenec nima možnosti takega prevoza, se mu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov. V 3. odstavku tega člena pa opredeljuje, kdaj se šteje, da javni prevoz ni možen in med drugim prevoz ni možen tudi, če ne obstaja.

Ker nasprotna udeleženka javnim uslužbencem razdalj od bivališča oz. od kraja, od katerega se zaposleni dejansko vozi na delo, do prvega javnega prevoza oziroma od zadnjega javnega prevoza do kraja opravljanja dela, ki so krajše od dveh kilometrov ne priznava, s tem krši določbe 5. člena Aneksa in sicer od dneva njegove veljavnosti t.j. od 1. 6. 2012 dalje. Zaradi navedenega je dolžna od 1. 6. 2012 dalje upravičenim javnim uslužbencem izplačati kilometrino (nad dva kilometra v eno smer) skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za znesek iz preteklega meseca do plačila.