TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija druge toženke proti odločitvi o njeni odškodninski odgovornosti za nepremoženjsko škodo sedmega tožnika in proti odločitvi o zavrnitvi tožbenega zahtevka prvega tožnika za plačilo premoženjske škode proti prvi toženki se zavrže.

V ostalem delu se revizija zavrne.

Odločitev o stroških revizijskega odgovora tožeče stranke se pridrži za končno odločbo.

Pri nerazdelni obveznosti lahko upnik v skladu s prvim odstavkom 414. člena ZOR zahteva plačilo cele obveznosti od prvega ali drugega solidarnega dolžnika ali od obeh hkrati. Gre za njegovo pravico izbire. Če je s sodbo naloženo plačilo le enemu od njiju, ta nima pravno varovanega interesa za pritožbeno ali revizijsko izpodbijanje drugega dela sodne odločbe o zavrnitvi tožbenega zahtevka proti drugemu solidarnemu tožencu. Njegov položaj je enak, kot če bi tožnik tožbo v skladu s svojo pravico do izbire vložil samo proti njemu.

Zmotno je stališče, da je treba primarno uveljavljati pravno varstvo po drugem odstavku 156. člena ZOR in ne po tretjem odstavku istega člena. Ko je do škode že prišlo, oškodovanec lahko zahteva njeno povrnitev v obliki denarne odškodnine, za preprečitev nadaljnjega nastajanja škode pa ima glede na okoliščine konkretnega primera tudi nedenarne zahtevke.

Ni edina objektivna odgovornost samo tista, ki je povezana z nevarno stvarjo ali nevarno dejavnostjo v smislu 173. člena ZOR, temveč tudi v drugih primerih (primerjaj drugi in tretji odstavek 154. člena ZOR). Pri odgovornosti po 156. členu ZOR gre prav za tak drug primer, ki ga določa zakon. Pasivna legitimacija imetnice nevarne stvari je podana zato, ker je lastnica avtoceste. Kot taka bi bila pasivno legitimirana po 5. členu ZTLR za stvarnopravne zahtevke, kot taka pa sodi tudi v skupino "drugih" iz 156. člena ZOR, ki so pasivno legitimirani za odškodninske zahtevke po navedeni zakonski določbi.