na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL Sodba II Cp 2036/2023 - varstvo pri delu - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - v...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
13.6.2024
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sodba II Cp 2036/2023
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00087135
SENAT, SODNIK
Katarina Parazajda (preds.), Matjaž Voglar (poroč.), Brigita Markovič
INSTITUT VSRS
varstvo pri delu - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - višina denarne odškodnine - pravična denarna odškodnina - odmera pravične denarne odškodnine - izvedensko mnenje - poškodba stopala - dolgotrajno zdravljenje poškodb - več let trajajoče zdravljenje - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - izguba na zaslužku - valorizacija - zapadlost odškodnine - ustalitev zdravstvenega stanja - začetek teka zamudnih obresti
PODROČJE VSRS
ODŠKODNINSKO PRAVO
IZREK
I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se po spremembi sedaj glasi:
"I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati znesek 55.489,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki teko od:
- zneska 8.629,51 EUR od dne 27. 10. 2018 dalje,
- zneska 39.000 EUR od dne 15. 9. 2020 dalje in
- zneska 7.859,69 EUR od dne 13. 5. 2022 dalje.
II. V preostalem delu (glede zneska 12.140,31 EUR s pripadki) se tožbeni zahtevek zavrne.
III. Tožeča stranka je upravičena do povrnitve 88,75 % pravdnih stroškov, tožena stranka pa do 11,25 % pravdnih stroškov."
II. V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.
III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 2.066,97 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje.
"I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati znesek 55.489,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki teko od:
- zneska 8.629,51 EUR od dne 27. 10. 2018 dalje,
- zneska 39.000 EUR od dne 15. 9. 2020 dalje in
- zneska 7.859,69 EUR od dne 13. 5. 2022 dalje.
II. V preostalem delu (glede zneska 12.140,31 EUR s pripadki) se tožbeni zahtevek zavrne.
III. Tožeča stranka je upravičena do povrnitve 88,75 % pravdnih stroškov, tožena stranka pa do 11,25 % pravdnih stroškov."
II. V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.
III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 2.066,97 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje.
JEDRO
Specifičnost obravnavanega primera je v tem, da se je razmeroma lahka poškodba iz neznanih vzrokov katastrofalno zakomplicirala, v posledici česar ima tožnica že več kot sedem let na nogi odprto rano, ki se še vedno ni zacelila in za katero niti Komisija za fakultetna izvedenska mnenja ni mogla jasno napovedati, kdaj se bo zacelila in kakšni ukrepi oziroma postopki bodo morda še potrebni za dokončanje zdravljenja.
Odškodnina za nepremoženjsko škodo se ne odmerja glede na poškodovani organ oziroma diagnozo, temveč glede na obseg in intenzivnost telesnega in duševnega trpljenja.
Odškodnina se odmerja po cenah na dan izdaje sodne odločbe (drugi odstavek 168. člena OZ), zato je treba znesek, ki je bil na račun odškodnine plačan pred pravdo ali tekom pravde, ustrezno valorizirati, s čimer se ohranja realna vrednost že plačanega zneska. Gre za pravilno uporabo materialnega prava, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.
Se v sodni praksi kot trenutek zapadlosti upošteva konec zdravljenja, vendar je drugi pomembni mejnik zapadlosti trenutek, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje (približno) ustali.
Odškodnina za nepremoženjsko škodo se ne odmerja glede na poškodovani organ oziroma diagnozo, temveč glede na obseg in intenzivnost telesnega in duševnega trpljenja.
Odškodnina se odmerja po cenah na dan izdaje sodne odločbe (drugi odstavek 168. člena OZ), zato je treba znesek, ki je bil na račun odškodnine plačan pred pravdo ali tekom pravde, ustrezno valorizirati, s čimer se ohranja realna vrednost že plačanega zneska. Gre za pravilno uporabo materialnega prava, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.
Se v sodni praksi kot trenutek zapadlosti upošteva konec zdravljenja, vendar je drugi pomembni mejnik zapadlosti trenutek, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje (približno) ustali.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.