TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. in B. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 694/95 z dne 12. 6. 1997 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 848/94 z dne 12. 7. 1995 in sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani št. P 269/93 z dne 18. 1. 1994 se ne sprejme.

Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanimi sodbami kršena katera od človekovih pravic. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnimi sredstvi zoper izpodbijane sodbe ni uspel, še ne pomeni kršitve temeljnih pravic in svoboščin. Za kršitev temeljnih pravic in svoboščin bi šlo le, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Tega izpodbijanim sodbam ni mogoče očitati. Tako v primeru ustavnih pritožnikov ne gre za arbitrarno odločbo, ki ne bi imela razumne pravne utemeljitve.